Mercator, največja trgovska veriga na slovenskem trgu, ki je v lasti hrvaške družbe Fortenova grupa, naslednice Agrokorja, ne bo prevzel podjetja Engrotuš, ki ima v lasti trgovsko verigo Tuš. Kot je pojasnil Andraž Tuš, lastnik Tuš Holdinga, ki v Engrotušu obvladuje petinski lastniški delež, se je Mercatorju 15. novembra iztekel rok za podaljšanje obdobja ekskluzivnosti pri nakupu Engrotuša.

»Poudarjamo, da sta prodajalca izpolnila svoje pogodbene zaveze in pravočasno izpolnila potrebne odložne pogoje za zaključek transakcije, kupcu pa kljub temu ni uspelo pridobiti odobritve transakcije s strani pristojnega varuha konkurence, zaradi česar je namesto enostranskega podaljšanja roka prodajalce obvestil o odstopu od pogodbe. Vodenje postopka pred varuhom konkurence je bilo izključno v domeni kupca, sam postopek pa je bil dodatno obremenjen z vzporednim postopkom konsolidacije lastniške strukture Mercatorja, ki je potekal pred evropsko komisijo,« je pojasnil Andraž Tuš, sin Mirka Tuša, ki je ustanovil trgovsko verigo Tuš. Poleg Tuš Holdinga je lastnik Engrotuša podjetje AH Invest v lasti finančnega sklada Alfi.

Andraž Tuš, posredno petinski lastnik Engrotuša: »Zaskrbljeni smo zaradi dejstva, da je Mercator v postopku skrbnega pregleda in med transakcijo pridobival ključne informacije o poslovanju Engrotuša, ki bi jih lahko morebiti uporabil kot naš konkurent.«

Rewe se še zanima za prevzem

V Mercatorju so koncentracijo na trgu z Engrotušem Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK) prijavili pred enim letom. Zakaj je v Zagrebu niso takoj priglasili evropski komisiji, uradno ni znano, domnevno pa je bil razlog za takšno odločitev v tem, ker naj bi v Fortenovi grupi pričakovali, da bi v Bruslju lahko hitreje sprejeli odločitev. Po štirih mesecih po priglasitvi koncentracije AVK je ta najprej odločila, da o koncentraciji ne bo odločala, avgusta pa, kot smo razkrili v časniku Dnevnik, vendarle sprejela odločitev, da se bodo lotili presoje koncentracije. Da bi AVK presodila prijavljeno koncentracijo, bi lahko trajalo od enega do dveh let.

Za prevzem Engrotuša se je lani potegoval tudi nemški trgovski gigant Rewe, ki je večinski lastnik avstrijske trgovske verige Billa. Ta je s svojimi prodajalnami prisotna v regiji jugovzhodne, srednje in vzhodne Evrope. Skupina Rewe, ki zaposluje okoli 390.000 delavcev, je prihodke od prodaje lani povečala za okoli devet odstotkov, na 92,3 milijarde evrov. Nazadnje je Mercator ponudil nekaj milijonov evrov višjo kupnino, ki je po naših podatkih znašala okoli 30 milijonov evrov, eden od ključnih razlogov za to pa naj bi bila izločitev nemške konkurence na slovenskem maloprodajnem trgu prehrane. Za nakup Engrotuša naj bi se Rewe še naprej zanimal, zatrjujejo naši viri. Po besedah Andraža Tuša bodo nadaljnje aktivnosti usmerjene tudi v iskanje možnosti prodaje podjetja resnejšim kupcem.

Mercator pridobil ključne podatke

Ob tem je Tuš, ki je sicer tudi prokurist v Engrotušu, poudaril, da so zaskrbljeni zaradi dejstva, da je Mercator v postopku skrbnega pregleda in med transakcijo pridobival ključne informacije o poslovanju Engrotuša, ki bi jih lahko morebiti uporabil kot njegov konkurent. »Zato bomo spremljali njegove aktivnosti in po potrebi sprožili ustrezne postopke, s katerimi bomo zaščitili podjetje Engrotuš,« je dejal.

Po pojasnilih Mercatorja so od sklenjene pogodbe odstopili, ker ključni pogoji ne bodo izpolnjeni. Kateri so ti pogoji, niso razkrili, po neuradnih podatkih pa bi se lahko nanašali na poslabšanje Engrotuševega poslovanja. Kako je posloval Engrotuš lani, še ni znano, saj še ni objavil letnega poročila. Skrajni rok za to dejanje se je sicer iztekel konec avgusta. V letu 2022 je Engrotuš ustvaril 481 prihodkov od prodaje, pri čemer je čista izguba znašala 6,8 milijona evrov. Konec leta 2022 je imel Engrotuš 26 milijonov evrov negativnega kapitala, kar poenostavljeno pomeni, da bi v primeru stečaja, upoštevaje bilančne vrednosti premoženja, toliko sredstev zmanjkalo za poplačilo upnikov.

Združevanje nabave in odpuščanja v Mercatorju

V Mercatorju so se lani prihodki od prodaje na medletni ravni povečali za štiri odstotke, na 1,31 milijarde evrov, pri čemer je največja trgovska veriga na slovenskem trgu pridelala skoraj 48 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je predlani poslovala s približno 12-milijonskim čistim dobičkom. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalnikov poslovanja podjetij, ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za investicije, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je lani na medletni ravni skoraj prepolovil, na 43,5 milijona evrov, če izločimo enkratne dogodke lani in predlani, pa se je znižal za skoraj tretjino, na dobrih 45 milijonov evrov. Podoben, razmeroma nizek EBITDA naj bi v Mercatorju po naših podatkih dosegali tudi v letošnjem letu, odpustili pa naj bi okoli 200 režijskih delavcev. Že nekaj časa v Mercatorju poteka združevanje nabave s hrvaško trgovsko verigo Konzum, ki je prav tako v lasti Fortenove grupe. Najprej je skupna nabava za obe trgovski verigi potekala pri 36 velikih dobaviteljih, njena letna vrednost pa je znašala okoli milijardo evrov. Od pred kratkim pa naj bi potekala skupna nabava sadja in zelenjave ter mesa, smo izvedeli neuradno.

Mercator zapira tehnične prodajalne

Po zaprtju približno desetih tehničnih prodajaln v minulih mesecih so se v Mercatorju odločili, da bodo do konca letošnjega leta zaprli vse tovrstne trgovine. »Odločitev smo sprejeli na podlagi trendov na trgu, pri čemer se vse več nakupov opravlja prek spletnih platform, tudi iz tujine, obstoječih formatov glede na potrebe različnih segmentov kupcev, potrebnih vlaganj v poslovne prostore in na podlagi razmer na trgu dela. Vsi ti trendi so se v preteklosti odražali tudi v poslovnih rezultatih Mercator Tehnike,« so pojasnili v Mercatorju.
V prodajalnah Mercator Tehnika je Mercator po naših podatkih ustvarjal okoli 100 milijonov evrov prihodkov na leto. V Mercatorju Tehniki je zaposlenih 439 delavcev, od tega 412 v maloprodaji, 27 pa v režiji. Kot so zatrdili v Mercatorju, bodo vsem delavcem ponudili nova delovna mesta.

Priporočamo