Bralka Dnevnika je hotela kupiti sto ameriških dolarjev. Ker ni hotela doživeti presenečenja, se je pozanimala in izvedela, da marsikatera banka ne menjuje deviz nekomitentom. Zato je sklenila posel opraviti pri svoji matični banki NKBM. Sledila je tudi nasvetu, naj nakup predhodno napove, četudi je šlo za sorazmerno nizek znesek. Po dogovoru se je oglasila na najbližji poslovalnici SKB, ki ima istega lastnika (madžarsko banko OTP) in isto celostno podobo kot NKBM. Na bančnem okencu so ji odgovorili, da lahko dolarje kupi samo z gotovino, ker banki NKBM in SKB še nimata povezanega informacijskega sistema. Zato je stopila do bankomata pred banko, dvignila gotovino, se vrnila v poslovalnico in kupila dolarje.
Opisani dogodek podčrta, kako v dobi stalnega povečevanja obsega negotovinskega poslovanja postane zapleten nakup tuje valute, tudi če gre za nakup najbolj razširjene in uporabljene valute na svetu. »Najava nakupa tuje valute je potrebna izključno z vidika zagotavljanja želene količine na želeni dan,« prolog v opisani nakup dolarjev utemeljuje služba za stike z mediji NKBM. Kaj pa nezmožnost nakupa dolarjev z bančno kartico NKBM? »NKBM je od februarja letos članica skupine OTP in takrat se je začel postopek integracije s SKB banko, prav tako članico skupine OTP. Banki se pripravljata na pravno in operativno združitev, ki je predvidena za drugo četrtletje 2024 (odvisno od prejema soglasij), vendar do združitve poslujeta kot ločeni pravni osebi,« je odgovorila.
Združenje bank Slovenije (ZBS) noče komentirati zgodbe Dnevnikove bralke. »V poslovno politiko bank se tudi ne more in ne sme spuščati,« je dodala Aleksandra Žibrat iz ZBS. »Smo gospodarsko interesno združenje, ki zastopa interese svojih članic in ne opravlja funkcije svetovanja potrošnikom ali neposredno bančnim komitentom. Kot je znano, se menjava valut lahko opravi v bankah ali menjalnicah, ki v Sloveniji še poslujejo.«
Sparkasse menjuje izključno komitentom
Če je nakup tuje valut zapleten za komitente, kako to storitev v Sloveniji opravijo tujci? Denimo turisti iz ZDA, ki se pred odhodom želijo znebiti evrov in jih hočejo zamenjati v svojo domačo valuto. Nekoč so bile najbolj razširjen naslov za izvedbo takšnega posla poslovalnice Pošte Slovenije. Danes menjava valut na poštnih okencih ni več mogoča. Pošta je namreč s 1. marcem ukinila menjalniško poslovanje. Stroški ohranjanja te dejavnosti so postali previsoki, potem ko se je z vstopom Hrvaške v evrsko območje ukinila najbolj menjavana tuja valuta v Sloveniji.
V NKBM so nekomitenti dobrodošli. »V konkretnem primeru lahko nakup sto ameriških dolarjev opravi kdor koli,« poudarjajo v banki in dodajo, da mora imeti tujec pri sebi veljaven osebni dokument. Kaj naj stori tujec, če hoče kupiti nekaj sto evrov več, niso podrobneje pojasnili.
V poslovalnicah Sparkasse tujce odslovijo. Sparkasse je namreč v skupini bank, ki menjalniške posle opravljajo le za stranke, ki imajo pri njej odprt transakcijski račun. Za komitente so možni le dvigi in pologi švicarskih frankov, britanskih funtov in ameriških dolarjev.
V »madžarski« banki forinti niso dobrodošli
Še bolj zapleten postane v Sloveniji nakup »eksotičnih« valut. Z madžarskimi forinti, na primer, niso založene vse banke. NKBM jih ponuja, njena »sestrska« banka SKB, ki ima prav tako madžarskega lastnika, pa ne. Vse banke prav tako ne poslujejo z bosanskimi markami in srbskimi dinarji, z njimi poleg obeh največjih bank poslujejo še Delavska hranilnica, hranilnica Lon in Deželna banka Slovenije. Večje vsote valut, s katerimi banke še poslujejo, je praviloma mogoče v gotovini kupiti le s predhodnim naročilom na banki, ki ga je priporočljivo opraviti vsaj tri dni prej. Pred nakupom je tudi smiselno preveriti menjalni tečaj, ki se od banke do banke lahko bistveno razlikuje. Upoštevati je treba še morebitne dodatne stroške. Nekomitenti morajo namreč na večini bank ob menjavi plačati nadomestilo.
