Upad prodaje so avgusta v medletni primerjavi zabeležili vsi štirje najpomembnejši evropski trgi za proizvajalce avtomobilov. V Nemčiji je bil 27,8-odstoten, v Franciji 24,3-odstoten, v Italiji 13,4-odstoten, v Španiji pa 6,5-odstoten. Slovenija je medtem dosegla 13,5-odstotno rast.
Povsem električnih avtomobilov je bilo avgusta v EU registriranih 92.627, kar je 43,9 odstotka manj kot avgusta lani. V Nemčiji je število upadlo za 68,8 odstotka, v Franciji pa za 33,1 odstotka.
Delež povsem električnih avtomobilov med prvič registriranimi je bil avgusta 14,4-odstoten, kar je 6,6 odstotne točke manj kot avgusta lani. Gre za četrti zaporedni mesečni upad letos, potem ko so v ACEA lani skoraj vse mesece beležili rast.
Se pa je avgusta povečalo število avtomobilov s hibridnim pogonom, in sicer za 6,6 odstotka na 201.552.
Avtomobilska industrija potrebuje pomoč
Skupno je v prvih osmih mesecih letos število prvič registriranih avtomobilov v EU naraslo za 1,4 odstotka na malo manj kot 7,2 milijona. V Španiji se je povečalo za 4,5 odstotka, v Italiji za 3,8 odstotka, v Nemčiji je upadlo za 0,3 odstotka, v Franciji pa za 0,5 odstotka. V Sloveniji se je povečalo za 6,5 odstotka.
V ACEA so Evropsko komisijo in druge pristojne institucije EU danes pozvali k nujni pomoči avtomobilski industriji. Kot so poudarili v uradni prošnji, katere povzetek so objavili na svojih spletnih straneh, delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi sledili zastavljenim ciljem na področju zmanjševanja okoljskih vplivov, a se število težav ne zmanjšuje. Izpostavili so predvsem manjše zanimanje kupcev za električne avtomobile, slabo polnilno infrastrukturo in upad konkurenčnosti evropskih proizvajalcev.
»Pogrešamo ključne pogoje, da bi dosegli potreben zagon v proizvodnji vozil brez emisij: infrastrukturo za polnjenje, tudi z vodikom, konkurenčno proizvodno okolje, cenovno dostopno zeleno energijo, nakupne in davčne spodbude ter varno oskrbo s surovinami, vodikom in baterijami,« so zapisali.
