Strmo naraščanje cen nafte zaradi vojne v Ukrajini je med ljudmi povzročilo paniko. Ta se je izrazila v dolgih vrstah na bencinskih črpalkah, kjer so številni gorivo točili tudi v kanistre. Vlada se je odzvala in 15. marca za 30 dni določila najvišje maloprodajne cene za motorni bencin NMB-95 in dizel, v četrtek pa je določila še najvišje veleprodajne cene goriv in sredi marca sprejeti ukrep podaljšala do konca aprila.
Po skokoviti rasti cen, ki so jih v največji meri spodbujale napovedi, da bi Zahod lahko uvedel embargo na rusko nafto, je napetost popustila, z manjšimi dnevnimi nihaji pa smo v zadnjem času priča padajočemu trendu cen nafte. Toda zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic so pred nami nepredvidljivi časi.
V nasprotju z nekaterimi manjšimi trgovci, ki jih je k vstopu na trg spodbudila liberalizacija cen naftnih derivatov in so bili prisiljeni začasno prenehati prodajati gorivo, so Petrol, OMV in MOL, navsezadnje zaradi višjih dobičkov, ki jim jih je oktobra 2020 prinesla liberalizacija cen, lažje prenesli omejene maloprodajne cene. Podjetjem, oškodovanim zaradi administrativno določenih cen, namerava vlada povrniti škodo, vendar takšno delovanje dolgoročno ni vzdržno. Ker je država trošarine za goriva znižala na najnižjo možno raven, ki jo dopušča EU, je, kot kaže, edini možni način za glajenje šokov znižanje deleža biokomponente v gorivih.
Biogorivo je krepko dražje od fosilnih goriv, poleg tega se Slovenija uvršča med države EU z visokimi zahtevami glede biokomponente v gorivu.
»Na rast maloprodajnih cen pogonskih goriv, posebno dizla, vplivajo tudi visoke podražitve biokomponent,« pojasnjujejo na Inštitutu za strateške rešitve. Prav predpisani delež biokomponent se v zadnjih letih v Sloveniji dviguje. Redni profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Sašo Polanec je povedal, da je z uredbo o obnovljivih virih v prometu določen tudi minimalni energijski delež biogoriv, ki je za letošnje leto 10,1 odstotka, kar pomeni pri dizelskemu gorivu volumenski delež okrog 11,7 odstotka. »Pogosto so tržne cene biogoriv enkrat višje od navadnih goriv. Če primešavamo deset odstotkov biodizla dizelskemu gorivu, se cena biodizelskega goriva poveča za približno 13 centov. Tržne cene se sicer spreminjajo in ta pribitek ni vedno enak. Zdaj ko so cene običajnih goriv bistveno višje, je razlika manjša in biogoriva so lahko konkurenčna drugim gorivom,« je pojasnil Polanec.
O tem, koliko biokomponente bo vključevala v gorivo, se odloča vsaka država posebej. »Z desetodstotnim energijskim deležem je Slovenija med državami, ki imajo zelo visok delež biokomponente v gorivu. Delež Avstrije je 5,75 odstotka, Češke in Bolgarije 6 odstotkov, Finske pa že danes 20 odstotkov. Tudi Slovenija do leta 2030 predvideva povečanje deleža biodizla v dizelskem gorivu na skoraj 20 odstotkov,« je dejal Polanec.
Liberalizacija prinesla višje marže
Tolikšen delež je predviden zaradi okoljevarstvenih ciljev in zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. Biodizel je namreč proizveden iz palmovega olja, soje, oljne ogrščice, sončnic, bioetanol pa iz koruze, krompirja, žit, sladkorne pese in sladkornega trsa. Toda po opozorilih Polanca nekateri dvomijo o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na tak način, saj se prav zaradi pridelave koruze na poljih poraba goriva viša. Pri tem je pomemben neto učinek, ki pa ga Polanec ne želi ocenjevati. Sogovornik je prepričan, da bi bilo zaradi zmanjšanje proizvodnje žit v Ukrajini smiselno, da se delež biogoriv zmanjša. »S tem bi se maloprodajne cene goriv lahko znižale za nekaj centov,« je dodal. Na vprašanje, ali bi bilo smiselno znižati delež biokomponente v gorivu s ciljem znižanja maloprodajnih cen, so na gospodarskem ministrstvu odgovorili, da vlada o tem še ni odločala.
Za liberalizacijo cen pogonskih goriv v Sloveniji si je v več vladah prizadeval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Liberalizacija je pomenila, da so morali potrošniki za liter goriva plačevati nekaj centov več in s tem omogočili višje zaslužke naftnim trgovcem. Ti ne razkrivajo, za koliko so povečali svoje marže. Po besedah Polanca so bile v Sloveniji marže do liberalizacije goriv nižje kot v drugih državah: »Ko so bile v Sloveniji še omejene marže, so znašale nekaj manj kot devet centov na liter goriva, od sprostitve cen goriv pa znašajo od 12 do 14 centov.« Deregulacija cen goriv in marž, nadaljuje Polanec, motivira vstop novih trgovcev, tudi manjših: »Ko so bile cene prenizke, so mnogi trgovci s trga izstopili in odprodali svoje bencinske servise, med njimi tudi večji trgovci, kot sta Shell in Eni/Agip. Ker niso mogli pokriti celotnih stroškov, so se s prodajo goriva prenehali ukvarjati.«
Toda liberalizacija cen goriv želenih učinkov ni prinesla, so v nedavni raziskavi trga pogonskih goriv ugotovili v Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK). »Vsekakor je v trenutnem položaju vstopnih ovir preveč, da bi se posamezni ponudnik, ki na slovenskem trgu še ni prisoten, odločil za vstop na trg. Vstopni stroški so zelo visoki, novi potencialni ponudnik pa bi moral vzpostaviti svojo mrežo bencinskih servisov,« so med drugim opozorili na AVK.
Težave z dovoljenji
Odsotnost večjega števila trgovcev na trgu naftnih derivatov Polanec, ki je soavtor analize vpliva deregulacije cen naftnih derivatov in trošarinske politike v Sloveniji, pripisuje razmeroma kratkemu obdobju od deregulacije in napovedi države, da lahko kadar koli cene goriv začne ponovno določati, pri čemer trenutno administrativno določena cena vsekakor ni jamstvo novim igralcem na trgu. »Ključno omejitev predstavljajo težave pri pridobivanju okoljskih dovoljenje za postavitev bencinskih servisov. Pomemben dejavnik je tudi, da Petrol in druga velika trgovca po sprostitvi cen goriv niso bistveno povečali marž,« je dejal Polanec.
Ocene končnih učinkov liberalizacije na cene naftnih derivatov na gospodarskem ministrstvu še ne morejo podati, saj je od sprostitve minilo prekratko obdobje. »Poleg tega se je v tem času zgodila pandemija covid-19, ki je močno vplivala na življenje družbe, gospodarstvo in različne trge. V svetu se dogajajo tudi pomembne geopolitične spremembe, ki dodatno vplivajo na trg naftnih derivatov,« so pojasnili na ministrstvu.
