Bi glede na trende zadnjih let rekli, da sta se sejemska in kongresna dejavnost na Gospodarskem razstavišču izenačili?

Če ste imeli v mislih obseg prihodkov, potem je odgovor pozitiven. Iz sejemske dejavnosti imamo v zadnjih letih v povprečju nekaj odstotkov več prihodkov kot iz ostale prireditvene dejavnosti. Ob močnih, večjih sejmih v naši organizaciji (graditeljski sejem Dom, pohištveni sejem Ambient, turistični sejem Alpe-Adria in sejem Narava-zdravje) vsako leto gostimo še približno deset sejmov drugih organizatorjev in nekaj hišnih sejmov.

Sledijo korporativni dogodki, maturantski plesi, koncerti, dogodki s strokovno, izobraževalno, zabavno vsebino in seveda za Gospodarsko razstavišče najbolj pomembni mednarodni kongresi, tudi takšni s preko 1000 udeleženci.

Pripravljamo načrte za novo kongresno-prireditveno dvorano, kajti sprejemanje novega OPPN za Gospodarsko razstavišče in Baragovo semenišče je v sklepni fazi, čakamo le še potrditev na seji ljubljanskega mestnega sveta in računamo na začetek gradnje v letu 2026.

 

Kakšne rezultate dosegate na področju priprave kongresov? Zadovoljni?

Veliki kongresi nam prinašajo dober rezultat. Toda rezultat je zares dober, ko so zadovoljne tudi naše stranke, saj je v današnjem času, ko je pretok informacij bliskovit, dobra referenca predpogoj za bodoča povpraševanja in za to, da se stranka vrne.

Če direktorica kongresnih projektov K.I.T. Group iz Dresdna, gospa Jessica Heimbecher, ob koncu kongresa EVROTOX zapiše »visoka strokovnost osebja Gospodarskega razstavišča nam je bila v veliko pomoč, od prvih povpraševanj do načrtovanja projekta in izvedbe dogodka – vse je bilo vedno hitro, usmerjeno v rešitve, proaktivno in s transparentnim poslovanjem; na samem dogodku smo bili navdušeni predvsem nad visoko stopnjo zavzetosti za reševanje nepričakovanih težav, ki se na kongresu z več kot 1500 udeleženci in 80 razstavljalci vedno pojavijo; in povrhu – Gospodarsko razstavišče sodeluje z enim najboljših catering podjetij v Sloveniji, ponudba je udeležence kongresa preprosto navdušila«, smo lahko zadovoljni, seveda pa je vedno prostor za izboljšave.

V letu 2024 bomo izvedli sedem mednarodnih kongresov, med njimi bi izpostavil tri. Po 14 letih se je k nam vrnil mednarodni kongres o avtoimunosti (International Congress on Autoimmunity), na katerem se je zbralo nekaj več kot 1000 udeležencev iz 70 držav. Na letnem srečanju evropske mreže znanstvenih centrov in muzejev ESCITE je sodelovalo 900 strokovnjakov iz 56 držav s področja umetnosti in znanosti. Izmenjavo dosežkov na področju neonatalne in perinatalne medicine je v organizaciji European Foundation for the Care of Newborn Infants spremljalo 500 udeležencev iz 54 držav.

V oktobru bomo izvedli 10. zasedanje pogodbenic konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer. Dogodek nam je v izvedbo zaupala vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s sekretariatom Vodne konvencije pri ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE). Na dogodku bomo gostili udeležence iz 80 držav. V letu 2025 imamo do zdaj potrjenih šest mednarodnih kongresov, še nekaj jih je v dogovorih. Z rezultati smo, glede na okoliščine, na katere nimamo vpliva, zadovoljni. Zakaj glede na okoliščine? Slovenija in Ljubljana sta zelo slabo »letalsko« dostopni, ni ustreznih povezav, odkar je Adria šla v stečaj. Letališče Jožeta Pučnika ima malo direktnih povezav z drugimi evropskimi prestolnicami in še te, ki so, so ob neustreznih urah za poslovnega/kongresnega gosta, kajti zanj ni sprejemljivo, da pot iz katere koli evropske prestolnice traja dlje kot pol dneva.

Nič ne pomaga, da je Ljubljana lepa in vabljiva ter naša storitev odlična, če kongresni gostje skoraj ne morejo do nas.

Če pobrskamo po zgodovini – kateri kongres pa je bil izjemen v več pogledih, se morda spomnite?

Težko je izbrati med množico zanimivih in odmevnih prireditev. Morda 13. zasedanje ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005, pa konferenca Ten T days iz časa predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije in v letu 2022 izveden živahen kongres Velo City, ki je bil tega leta ocenjen kot najboljši dogodek v kategoriji B2C.

Kako kaže prihodnost?

Pripravljamo načrte za novo kongresno-prireditveno dvorano, kajti sprejemanje novega OPPN za Gospodarsko razstavišče in Baragovo semenišče je v sklepni fazi, čakamo le še potrditev na seji ljubljanskega mestnega sveta in računamo na začetek gradnje v letu 2026.

Nadaljujemo nakupe sodobne avdio in video opreme ter različnih svetil za večje dogodke in dodatne opreme za stojnice. Izobraževanje kadrov je naša stalnica, in ker je v znanju moč, bomo s tem seveda nadaljevali tudi v prihodnje.

Večino streh naših dvoran smo že opremili s sončnimi elektrarnami z močjo 500 kW, in nenazadnje smo ob letošnjem jubileju, 70-letnici Gospodarskega razstavišča, posadili za naše zanamce 70 novih dreves in s tem dodatno ozelenili naše dvorišče. 

Kjer dogodki oživijo, že 70 let

Gospodarsko razstavišče je bilo ustanovljeno 20. marca 1954. Nastalo je na pobudo slovenskega gospodarstva in trgovinske zbornice kot profesionalna organizacija za prirejanje sejmov in razstav.

V 70 letih se je Gospodarsko razstavišče razvilo v sodoben prireditveni center v središču prestolnice. Na skupno 21.162 kvadratnih metrih razstavnih površin (12.318 kvadratnih metrov notranjih in 8844 kvadratnih metrov zunanjih) poleg sejemske vse bolj razvijajo kongresno dejavnost. 23 večnamenskih dvoran, ki so prilagodljive, večina od njih v pritličju in z dnevno svetlobo, sprejme od nekaj deset do 2200 udeležencev. Letno se na GR zvrsti 250 različnih dogodkov, namenjenih različnim generacijam, ki jih obišče prek pol milijona ljudi. Podjetje od novembra 2010 vodi mag. Iztok Bricl.

 

Priporočamo