Upravljanje ljubljanske avtobusne postaje bi lahko v prihodnjem letu prevzele Slovenske železnice (SŽ), eden od najverjetnejših scenarijev za dosedanjega upravljalca, podjetje Avtobusna postaja Ljubljana (AP Ljubljana), pa je likvidacija.
Z lastniki AP Ljubljana so se SŽ dlje časa pogajale o prevzemu upravljalca ljubljanske avtobusne postaje, a do zaključka posla ni prišlo. Kot je pojasnil Marjan Kotar, direktor AP Ljubljana in s 16 odstotki delnic njen največji posamični lastnik, si za zaključek posla še vedno prizadevajo. »Prepričani smo, da svoj posel opravljamo dobro, zato se Slovenske železnice tudi zanimajo za nakup AP Ljubljana. Verjamemo, da bo mogoče doseči dogovor, s katerim bodo pridobile vse strani, torej da tudi obstoječi delničarji ne bodo na slabšem, kot bi bili v primeru likvidacije.« Po drugi strani so na SŽ pojasnili, da delničarji AP Ljubljana niso sprejeli ponudbe in pogojev za sklenitev posla.
Visoke dividende
Za nakup vseh delnic AP Ljubljana so SŽ pred časom po neuradnih podatkih ponujale okoli dva milijona evrov, prevzem pa so pogojevale s tem, da morajo prevzemno ponudbo sprejeti delničarji, ki imajo skupaj v lasti vsaj 90 odstotkov kapitala. Ta ponudba je temeljila na vrednotenju iz leta 2020, kar pomeni, da ni vključevala izboljšanja poslovanja v letih 2021 in 2022. Od leta 2020 do 2022 so se prihodki AP Ljubljana povišali za skoraj polovico, na 2,8 milijona evrov, za 3,7-krat se je povišal čisti dobiček, s 122.000 evrov leta 2020 na slabih 449.000 evrov v preteklem letu.
Potem ko so SŽ na začetku letošnjega leta AP Ljubljana odpovedale najemno pogodbo, z enoletnim odpovednim rokom, za dotrajano nepremičnino v središču Ljubljane, v kateri AP Ljubljana prodaja vozovnice, naj bi svojo ponudbo v zadnjih mesecih znižale na 1,3 milijona evrov, smo izvedeli neuradno. Zaključek posla so obenem pogojevale s pridobitvijo soglasja pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence, kar bi trajalo več mesecev, medtem ko odpovedi najemne pogodbe niso hotele preklicati. Takšno stališče naj bi bilo za lastnike AP Ljubljana s Kotarjem na čelu nesprejemljivo, zato so vse glasnejše ideje o likvidacijskem postopku podjetja. Razlog za tovrstna razmišljanja tiči v dejstvu, da bi bil v tem primeru izkupiček višji, kot če bi lastniki svoje delnice prodali SŽ.
Ob koncu preteklega leta je imela AP Ljubljana na računu 1,5 milijona evrov sredstev. Knjigovodska vrednost nepremičnin – v bilanci domnevno ovrednotenih po nabavni vrednosti, kar pomeni, da je njihova tržna vrednost višja – je znašala 525.000 evrov. Leta 2021 je AP Ljubljana lastnikom izplačala 766.400 evrov dividend, lani jih ni izplačala, letos pa je za dividende namenila okoli 590.000 evrov. To pomeni, da so lastniki AP Ljubljana v zadnjih treh letih, se pravi v času, ko je aktualen prevzem, že prejeli dobršen del sredstev, ponujenih v prevzemni ponudbi.
V zadnjih letih je AP Ljubljana za dividende namenjala precejšnje deleže dobičkov, za naložbe pa je namenjala nizke zneske. Razlog za to je v tem, da je vrhovno sodišče po dlje časa trajajočem sporu pred približno desetletjem razsodilo, da nepremičnina, na katerem stoji stavba AP Ljubljana, pripada SŽ.
Še brez gradbenega dovoljenja
Odpoved najemne pogodbe za zemljišče so SŽ utemeljile s tem, da se je začel graditi potniški center in za gradnjo potrebujejo zemljišča. Toda pa naših podatkih naj bi bilo v najemni pogodbi dogovorjeno, da SŽ lahko pogodbo odpovedo šele tedaj, ko bo za gradnjo novega potniškega centra pridobljeno gradbeno dovoljenje, kar pa se še ni zgodilo. Zato ne bo presenetljivo, če AP Ljubljana do februarja, ko se izteče odpovedni rok, slednjega ne bo upoštevala.
Pomembno je tudi, da so SŽ lani pridobile polovični lastniški delež v družbi Nomago, ki med drugim upravlja več kot 20 avtobusnih postaj v Sloveniji, omenja pa se tudi kot možni upravljalec nove avtobusne postaje, ki bo del novega potniškega centra, ki ga nameravajo zgraditi Slovenske železnice.
