Po dobrem letu morajo podjetja in samostojni podjetniki potrošnikom ponovno izročati račune v papirni obliki za nabavljeno blago in opravljene storitve, ne glede na obliko plačila in neodvisno od tega, ali potrošnik račun terja ali ne.
Na ministrstvu za finance so takšen ukrep februarja utemeljili s tem, da se je vlada pri predlogu novele zakona o davčnem potrjevanju, ki uvaja ponovno obvezno izročanje računov, naslonila tudi na gibanje števila računov. »Najnovejši podatki kažejo, da je število davčno potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije, med letoma 2019 in 2022 znatno upadlo.«
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs), ki izhajajo iz sistema davčnih blagajn, je bilo leta 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti davčno potrjenih okoli 914 milijonov računov, kar je bilo skoraj devet odstotkov manj kot leta 2019. Primerjava med omenjenima letoma je ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19, so navedli na ministrstvu za finance. Iz podatkov o izdanih računih po posameznih mesecih je razvidno, da vzroki za manjše število računov, izdanih v celotnem lanskem letu, niso le posledica odsotnosti zahteve po izdaji računa v papirni obliki.
Dvig davčne kulture
V obravnavanem obdobju je bil največji padec števila izdanih računov evidentiran v gradbeništvu – v primerjavi z letom 2019 se je lani število izdanih računov znižalo za tretjino oziroma za skoraj 2,5 milijona, na približno pet milijonov izdanih računov. Celovita analiza bi po vsej verjetnosti pokazala, da tolikšnemu upadu izdanih računov ni botrovala le odsotnost zakonske zahteve po izdaji računov v papirni obliki, marveč tudi več drugih stvari. Dejstvo pa je, da gradbeništvo povsod po svetu prispeva pomemben delež k sivi ekonomiji. Ob tem je treba izpostaviti, da so se ob poostrenih nadzorih na terenu številna gradbena podjetja in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z gradbenimi posli, pri goljufanju davkarije prilagodili tako, da izdajajo račune le za del opravljenih del. Za vsak primer, če mimo pride dacar, smo že večkrat slišali od različnih virov.
Ponovna zahteva po izdajanju računov v papirni obliki prinaša tudi vnovično možnost plačila 40 evrov globe, če ob nadzoru potrošniki ne bi imeli računa. Da bi Furs nekoga oglobil, ker je račun pustil v gostinskem lokalu, trgovini, frizerskem salonu …, se od leta 2016, ko so bile uvedene davčne blagajne, še ni zgodilo. Namesto tega so na Fursu spodbujali potrošnike »k jemanju računov z različnimi ukrepi, kot so bili nagradna igra in razni natečaji, katerih namen je bil dvig davčne kulture«.
61 odstotkov manj nadzorov
Po pojasnilih Fursa je kupcem račun možno izročiti v papirni ali elektronski obliki. Pri slednji je najpogostejša izročitev posredovanje računa prek mobilnih aplikacij ali elektronske pošte. Toda če kupec storitev ali blago poravna z gotovino, mora biti izročitev tako v papirni kot elektronski obliki izvedena, preden zapusti poslovni prostor prodajalca, v katerem plača in prevzame blago oziroma je opravljena storitev. Tudi v primeru izdaje elektronskega računa velja, da mora kupec račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa.
V minulem letu, ko je davčne blagajne uporabljalo 53.149 zavezancev, so na Fursu izvedli 5144 nadzorov v zvezi z davčnimi blagajnami, kar je bilo 61 odstotkov manj kot leta 2021. »Razlika v številu nadzorov je posledica opravljanja izrednih nadzorov nad izvajanjem ukrepov za preprečitev širjenja virusa covida-19; vzporedno so se izvajali tudi nadzori davčnih blagajn, a so se lani izvajali v manjšem obsegu kot leta 2021. V nadzorih, pri katerih se je opravljal tudi nadzor davčnih blagajn, je bilo skupno ugotovljenih za 1,84 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti,« so v svojem letnem poročilu za lani navedli na Fursu. Ob tem je bilo največ nadzorov opravljenih v gostinstvu, trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v gradbeništvu. Storilcem prekrškov so izdali 417 odločb, 255 plačilnih nalogov in 186 opominov, pri čemer so izrečene globe skupno znašale 1,09 milijona evrov.