Na trgu kriptovalut se je dogajanje v zadnjih štirinajstih dneh precej umirilo. To prihaja kot obliž na rano po negativnih pretresih v prejšnjem mesecu. Najbolj zgovorna je cena bitcoina, ki trenutno trguje pri 16.000 evrih. V prejšnji izdaji pregleda trga kriptovalut, pred štirinajstimi dnevi, je bila cena 15.900 evrov. Volatilnost je torej zanemarljiva, sploh glede na to, da gre za finančni inštrument z izrazitim nihanjem vrednosti.
Vseeno bi izpostavil relativno moč bitcoina in ostalih kriptovalut v primerjavi z ameriškim delniškim trgom. Slednji so lokalni vrh dosegli na začetku meseca in so trenutno v padanju. Za kriptovalute najbolj pomemben indeks, Nasdaq, je v zadnjem tednu izgubil več kot 5 odstotkov vrednosti. To je za delniški trg v tako kratkem času visok padec. Medtem je bitcoin v istem časovnem obdobju izgubil 3 odstotke, kar kaže na relativno moč. Druga največja kriptovaluta, ethereum, se drži še nekoliko bolje od bitcoina. Po propadu borze FTX in kapitulaciji trga ni dosegel novega dna, ki ga je postavil sredi letošnjega junija. Lokalno dno tako ostaja pri ceni 840 evrov, medtem ko trenutno trguje pri 1150 evrih. Takšno razmerje med gibanjem cen dveh najpomembnejših sredstev je nenavadno, saj je imel običajno bitcoin bolj umirjeno gibanje cene. Dejstvo, da je ethereum aktualne pretrese prenesel izrazito bolje, lahko naznanja dogajanje v prihodnosti. Nenazadnje je, temeljno gledano, ethereum projekt z bistveno boljšim produktom in uporabno vrednostjo.
Zadnja postojanka?
Na blogu Evropske centralne banke je bil 30. novembra objavljen blog z naslovom »Bitcoinova zadnja postojanka«, kjer avtorja Bindseil in Schaaf pišeta o špekulativnem sredstvu, ki nima nikakršne vrednosti. Kljub temu, da ne gre za uradno stališče ECB, je članek povzročil nekaj zaskrbljenosti pri vlagateljih. V zaključku denimo avtorja zaključita, da bitcoin ni primeren niti kot plačilni sistem niti kot oblika naložbe in ga v regulativnem smislu ne bi smeli uzakoniti. Dodata tudi opozorilo finančni industriji, da je promoviranje bitcoina dolgoročno škodljivo. V članku avtorja predstavita zgolj omejitve in slabosti omenjenega sredstva ter precej uspešno naslikata črno prihodnost. Vendar svet ni črno-bel in stvari imajo tako dobre kot slabe lastnosti. Dejstvo, da sta avtorja povsem zanemarila drugo plat medalje, po mojem mnenju kaže na nepoučenost in nerazumevanje širše slike. V vsakem primeru bo trg v prihodnosti pokazal pravo vrednost.