Obrestne mere v Ameriki rastejo že od začetka letošnjega leta, avgusta in septembra pa se je zdelo, da so dosegle vrh. Vendar so nato boljši makroekonomski podatki od pričakovanj in tudi nekoliko višja inflacija obrestne mere dvignili na ravni, ki jih nismo videli že zelo, zelo dolgo.
30-letna obrestna mera za fiksni kredit v Ameriki tako znaša okoli osem odstotkov, kjer je bila nazadnje leta 2000. Obrestne mere za denar na banki pri večjih bankah pa znašajo od štiri do pet odstotkov. Višja cena denarja seli naložbe vlagateljev iz bolj tveganih v bolj varne. Tako so letos zanimivi predvsem skladi denarnega trga, ki tudi že v Evropi prinašajo letne donose v rangu dobrih treh odstotkov. Selitev denarja se pozna tudi na delniških trgih. Ameriški borzni indeks S&P 500 je tako od konca julija zabeležil korekcijo v višini okoli sedem odstotkov. Za evropske vlagatelje so bili padci bistveno nižji, saj je dolar proti evru v istem obdobju pridobil skoraj enak odstotek. Evro je bil pod pritiskom predvsem zaradi slabše ekonomske situacije.
Nemški motor se ustavlja, tudi preostale države lahko pričakujejo podobno usodo čez nekaj mesecev. Posledično vlagatelji menijo, da bodo obrestne mere v Evropi kmalu nižje. To je sicer v nasprotju s komunikacijo ECB. Kdo bo imel na koncu prav, bo pokazal čas. Preko luže pa šele nekateri zadnji podatki kažejo, da so se razmere v gospodarstvu nekoliko poslabšale, a so vseeno še vedno nadpovprečno dobre. Predvsem trg dela ostaja močan, pozna se tudi staranje in upokojevanje prebivalstva, ki zmanjšuje bazen delovne sile. V ZDA trenutno 62,8 odstotka vseh prebivalcev štejemo v delovno silo. Pred covidom-19 je ta delež znašal 63,3 odstotka, pred dvajsetimi leti pa več kot 66 odstotkov. Vidimo, da vedno manj ljudi dela, staranje prebivalstva pa ima na te številke velik vpliv. Tako lahko kljub visokim obrestnim meram in ohlajevanju ekonomije še naprej pričakujemo, da bo trg delovne sile ostal zelo močan. Podobna situacija je tudi v Evropi, ko delavcev kljub upočasnjevanju ekonomije še vedno ni dovolj.
Vidimo, da so višje obrestne mere začele učinkovati, inflacija se znižuje. Vseeno pa je gospodarska slika še naprej dobra in zdi se, da je lahko korekcija na delniškem trgu v ZDA lepa nakupna priložnost. Delnice so namreč višje obrestne mere v svoje tečaje že vračunale in kakršen koli namig, da so dosegli vrh pri obrestnih merah, lahko privede do višjih tečajev na delniških trgih. Poleg tega se pomikamo proti koncu leta, ko sezonski faktorji že pozitivno vplivajo na tečaje, zdi pa se tudi, da bodo rezultati ameriških podjetij za tretji kvartal nad pričakovanji.
