Ameriška centralna banka Fed je na sredinem zasedanju dvignila obrestno mero na 5,25 odstotka in nakazala, da bodo naslednji dvigi odvisni od podatkov s trga dela in inflacijskih številk ter tudi od dogajanj na bančnem področju. Dejstvo je, da se inflacija v ZDA ohlaja, resda z lanskih rekordnih številk. Ohladile so se cene surovin in žit. Višje obrestne mere še naprej vplivajo na neravnovesja, ki so se ustvarila od različnih kovidnih pomoči dalje. Trenutno so v zelo slabem položaju ameriške regionalne banke. Teh je v ZDA več tisoč, delujejo v posameznih državah, regijah in imajo različne poslovne modele. Najbolj tvegane trenutno ostajajo brez depozitov, saj so posamezniki ali skladi ocenili, da so banke posodile denar subjektom, ki ga bodo težko oziroma ga ne bodo mogli vrniti. Banka lahko tako čez noč ostane brez likvidnosti in ne preostane ji drugega, kot da zaprosi za pomoč državo. Trenutno je glavno vprašanje, koliko je bank, ki so tvegale preveč in potrebujejo pomoč, ter kako bo to vplivalo na splošno rast BDP v Ameriki. Za bankami namreč ostanejo prazne nepremičnine, nasedli projekti, ki zmanjšajo zaposlenost in posledično, zaradi nižje kupne moči prebivalcev, znižujejo tudi inflacijo. Ocena, kako se bodo razmere gibale v prihodnje, je zelo težka.
Vseeno se zdi, da smo zelo blizu konca višanja obrestnih mer, in vprašanje je, koliko časa bodo trenutne obrestne mere še obstale na teh nivojih. V primeru večje krize na področju regionalnih bank ni izključeno niti nižanje obrestnih mer. V tem primeru bi bil pod negativnim vplivom dolar. Fed še naprej želi, da se preveč tvegani poslovni modeli zaključijo in da podjetja in posamezniki lahko poslujejo tudi v razmerah, ko denar ni zastonj oziroma je omejen. Politika ameriške centralne banke trenutno vpliva predvsem na IT-podjetja. Cene njihovih delnic so bile lani pod negativnim vplivom, v letošnjem letu pa so najbolj donosen sektor. Indici, da smo blizu konca višanja obrestnih mer, so namreč tehnološke delnice okrepili za dobrih deset odstotkov. Če se bo višanje obrestnih mer nadaljevalo, pa lahko pričakujemo nekoliko bolj negativno gibanje v prihodnosti. Vprašanje je tudi, kaj bo z obrestnimi merami v Evropi. Tukaj je situacija po posameznih državah bolj mešana. Imeli smo Credit Suisse, ki je bila čez vikend pripojena/prevzeta s strani UBS. Na drugi strani pa je italijanska Unicredit ravno objavila rekordno četrtletje in dvignila napoved za leto 2023. Vidimo, da so vsesplošne razmere še naprej zelo nepredvidljive in se nahajamo v okolju, ko ni splošne smeri. Zdi se, da bo vsaj letošnje leto še naprej podobno trenutnim razmera ter da enotne smeri ne gre pričakovati.
