Zaradi teženj k zajezitvi inflacije bodo centralne banke povečevale temeljno obrestno mero, s čimer se bodo še naprej povečevale obrestne mere v poslovnih bankah. Po obdobju naraščajočih obrestnih mer lahko pričakujemo, da se bodo te zopet zniževale. Takrat bodo številni poplačevali posojila s fiksno obrestno mero in najemali posojila z nižjimi variabilnimi obrestmi merami, banke pa bodo posledično utrpele izgubo, je pojasnil eden od naših sogovornikov iz bančnih vrst. Zaradi nepredvidljivih razmer več bank razmišlja o ukinitvi fiksne obrestne mere, je opozorilo več medsebojno nepovezanih virov.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec meni, da finančni trgi obrestnih mer ne bodo več hoteli fiksirati predvsem zaradi previsoke inflacije, ki je posledica ravnanja centralnih bank ob cenovnih šokih na trgih nafte, plina in drugih surovin. »Poslovne banke ne vedo, po kakšnih obrestnih merah se bodo morale zadolževati, zato je v danih razmerah povsem normalno, da ne bodo več hotele posojati po fiksnih obrestnih merah. Nadaljnje odobravanje posojil s fiksno obrestno mero bi pomenilo, da bi poslovne banke prevzemale enormno tveganje, vezano na višino prihodnjih obrestnih mer, ki je centralne banke doslej očitno niso bile pripravljene zamejiti. Če vzamemo, da znaša fiksna obrestna mera dva odstotka, inflacija pa je osemodstotna, to pomeni, da je realna obrestna mera negativna v višini šestih odstotkov. To so zelo visoke številke, ki za banke pomenijo velika tveganja,« je dejal Polanec.

Dvig temelje obrestne mere za en odstotek po oceni Saša Polanca zelo verjetno predstavlja le blažev žegen. Nezmožnost financiranja trajnih sredstev, na primer nepremičnin in opreme, s fiksno obrestno mero bi pomenila, da bi morala gospodinjstva in podjetja prevzemati finančna tveganja nase ter najemati posojila s spremenljivo obrestno mero, medtem ko bodo za že odobrena posojila s fiksno obrestno mero zaradi naraščajočih obrestnih mer banke same nosile posledice, je pojasnil Polanec.

Naraščanje obrestnih mer gre v korak z inflacijo. Toda pri zajezitvi inflacije so centralne banke zamudile. »Morale bi se odzvati prej. Morale bi upoštevati dejstvo, da neukrepanje in dvig inflacije sama po sebi porajata dvom v gospodinjstvih in gospodarstvu glede ciljev centralne banke, zato se oblikujejo pričakovanja visoke inflacije. Ob takšnih pričakovanjih ljudje ne verjamejo več napovedim, da bodo inflacijo umirili. Kdaj jo boste umirili, doslej je niste, pravijo,« je povedal Polanec. »Ob naraščanju cen nafte bi morali reči, cene nafte so se povečale in ta povečanja bomo morali vsi utrpeti, a nadaljnjih povečanj cen ne bomo dopustili, kar bi morali signalizirati z dvigom obrestne mere,« je opozoril Polanec. »S tem bi bilo naraščanja cen konec. Imeli bi enkratno povečanje cen. Inflacija bi se povečala, vendar bi bila enkratna oziroma bi trajala krajše obdobje. Nato bi se umirila.«

Na obzorju nova
gospodarska kriza

V zadnji izdaji The Economist povzema raziskavo Bernarda Candie, Olivierja Coibiona in Yurija Gorodnichenka o tem, da inflacijska pričakovanja fizičnih oseb in podjetij močno odstopajo od pričakovanj finančnih trgov in profesionalnih oblikovalcev napovedi, je poudaril Polanec. »Ker podjetja v svoje cene vgrajujejo tudi pričakovano inflacijo, sindikati pa ob višji pričakovani inflaciji zahtevajo višje plače, je pričakovati višjo dejansko inflacijo, kar pomeni, da inflacijskih pričakovanj ne bo mogoče kar izkoreniniti.«

Ob nastopu visoke inflacije je treba znati usmerjati pričakovanja ključnih akterjev – to so podjetja in zaposleni. »To nalogo imajo centralne banke, ki s komunikacijo prepričujejo omenjene akterje o tem, kakšen cilj zasledujejo. V preteklosti smo že bili priča učinkovitemu komuniciranju Evropske centralne banke (ECB), ko je ob opaženih razlikah v zahtevani donosnosti različnih vrednostnih papirjev brezpogojno obljubila, da bo odkupovala vse vrednostne papirje in posledično obrestne mere izenačila. Toda v primeru inflacije komunikacija ni bila tako jasna: cilj dvoodstotne inflacije očitno ni bil dosežen oziroma je bil z osem-, devetodstotno inflacijo močno presežen. Nastopilo je nezaupanje in očitno je, da podjetja in zaposleni ne verjamejo, da se bo inflacija v kratkem znižala, ampak bo tudi v prihodnje vztrajala. V takšnih primerih se cene prilagajajo pričakovanjem o višjih cenah in inflacije ni več mogoče hitro umiriti,« je poudaril Polanec.

Ker bodo centralne banke zaradi visokih inflacijskih pričakovanj prisiljene dvigovati obrestne mere bistveno močneje kot sicer, po oceni Polanca lahko pričakujemo, da bo zaradi tega prišlo do nove gospodarske krize že prihodnje leto. »Menim, da se bo inflacija zaradi ukrepanja umirila v letu 2024, saj v centralnih bankah dozoreva spoznanje o zamujeni priložnosti umirjanja inflacijskih pričakovanj.

Od lani več fiksnih obrestnih mer

Trend povečevanja posojil, obrestovanih s fiksno obrestno mero, pri posojilih nebančnemu sektorju je prisoten že več let, od prvega četrtletja lani pa se povečuje nekoliko hitreje kot v obdobju pred tem, so pojasnili v Banki Slovenije. Delež posojil gospodinjstvom s fiksno obrestno mero je aprila letos znašal približno 56 odstotkov vseh posojil gospodinjstvom, v skupnem znesku 5,7 milijarde evrov. Delež posojil s fiksno obrestno mero nefinančnim družbam pa je aprila znašal približno 25 odstotkov oziroma 2,4 milijarde evrov. Na medbančnem trgu se banke načeloma zadolžujejo z ročnostjo do enega leta, pri čemer se po splošni praksi uporablja fiksna obrestna mera, so pojasnili v Banki Slovenije in dodali, da so v razmerah presežne likvidnosti na medbančnem trgu banke manj aktivne.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) še ne načrtujejo sprememb pri odobravanju posojil s fiksno obrestno mero. Kot so pojasnili, delež novih osebnih posojil s fiksno obrestno mero v zadnjih mesecih presega 80 odstotkov. Pri dolgoročnih stanovanjskih kreditih so kreditojemalci še dodatno previdni pri izbiri vrste obrestne mere – za kredit s fiksno obrestno mero se namreč odloči devet od desetih kreditojemalcev. Po posojilih s fiksno obrestno mero v večji meri povprašujejo tudi podjetja: tovrstnih posojil je bilo v zadnjem obdobju odobrenih dve tretjini. V Novi KBM opažajo, da se stranke s spremembo obrestne mere odločajo za dodatno zadolževanje. Na vprašanje, ali bodo prenehali odobravati posojila s fiksno obrestno mero, so v Novi KBM odgovorili, da pozorno spremljajo razmere na trgu in jim prilagajajo poslovne odločitve.

V Unicredit Bank so v zadnjem času fizičnim osebam odobrili več kot 90 odstotkov posojil s fiksno obrestno mero, medtem ko je delež novih posojil s fiksno obrestno pri mikropodjetjih 15-odstoten. In do kdaj se lahko pričakuje odobravanje posojil s fiksno obrestno mero? »Ponudbo fiksnih obrestnih mer spremljamo in sproti prilagajamo razmeram na trgu,« so odgovorili v Unicredit Bank. V Addiko Bank trenutno ponujajo posojila le po fiksni obrestni meri, spremembe ponudbe produktov storitev in njihovih cen so posledica prilagoditve razmeram na trgu in poslovni strategiji. V Delavski hranilnici so pojasnili, da ohranjajo fiksno obrestno mero, ki se bo prilagajala razmeram na finančnih trgih. V Intesi Sanpaolo Bank so dejali, da »trenutno ne načrtujemo ukinitve kreditov s fiksno obrestno mero«.