Številni vzroki – naraščajoče cene plina in električne energije, omejitev izvoza iz Srbije in BiH, sankcije proti Rusiji, vojna v Ukrajini, višje cene v razvitih evropskih državah – vplivajo na strmo višanje cen lesnih peletov.

Peleti so se letos izrazito podražili, a jih kljub temu ni dovolj. Trgovec s peleti, ki je želel ostati neimenovan, saj ne želi, da bi mu po objavi njegovega imena telefon pregoreval, je dejal, da peletov trenutno ni mogoče dobiti, niti tistih slabše kakovosti. »Pred dnevi sem ponovno kontaktiral prek 20 avstrijskih proizvajalcev peletov, vendar ni možnosti, da bi jih v prihodnjih nekaj mesecih prejel, saj imajo prednost redne stranke. Podobno stanje je v baltskih in skandinavskih državah.« Po njegovih besedah so se peleti v maloprodaji lani v tem času prodajali za okoli 250 evrov za tono, trenutne cene pa znašajo tudi več kot 700 evrov za tono. »V primeru nabave večjih količin v Avstriji jih ni možno dobiti pod 500 evrov za tono brez transportnih stroškov. Četudi upoštevamo visoke rasti cen energentov, tolikšno povišanje cen ni upravičeno,« je dodal naš sogovornik.

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije iz druge polovice maja je bilo za tono peletov ob koncu kurilne sezone 2021/22 v povprečju treba odšteti 344 evrov vključno z DDV, kar je za četrtino več kot na začetku kurilne sezone, v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa je bila cena za 28 odstotkov višja.

Panični nakupi peletov

Kot je povedala vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije dr. Nike Krajnc, je zaradi pomanjkanja in naraščanja cen plina ter višanja cen električne energije stanje na trgu kaotično. »Potrošniki panično kupujejo pelete v času, ko je bila za njih običajno mrtva sezona. V gozdovih je julija in avgusta najnižji posek, na žagah imajo remonte, zato je poleti na razpolago najmanj žagovine. V teh mesecih proizvajalci pelete proizvajajo na zalogo in polnijo skladišča za jesen, ko je pred kurilno sezono prodaja največja. V letošnjem letu pa smo se znašli v situaciji, ko se je aprila pričela panika glede tega, kaj vse se bo zgodilo.« Na Gozdarskem inštitutu Slovenije sicer ljudi opozarjajo, naj že po koncu kurilne sezone nabavijo pelete, drva, sekance za prihodnjo sezono in naj ne čakajo na zadnji hip, ko so cene najvišje.

Edo Oblak, direktor slovenskega lesnega združenja Sloles, je pojasnil, da proti koncu poletja pelete pričnejo kupovati trgovci, jeseni gospodinjstva, v novembru in decembru pa je vedno na razpolago preveč peletov. »Eden od razlogov za trenutno pomanjkanje peletov v Sloveniji je padec povpraševanja po rezanem lesu iz arabskih držav, ki je bil zaznan na začetku maja, s čimer se je zmanjšala tudi količina žagovine,« je dejal Oblak. Pri tem je poudaril, da pomanjkanju peletov botruje tudi panika ljudi; podobno kot so se pred meseci povišale cene olja in so ga ljudje naenkrat kupovali več.

Peleti so načeloma stranski izdelek na žagarskih obratih, kjer nastaja žagovina. V preteklosti je žagovina predstavljala problem, z njo so se denimo polnile vrtače, danes pa ima ceno. Po izbruhu korone so v drugi polovici leta 2020 cene žagovine na žagarskih obratih v drugi polovici leta 2020 pričele naraščati, je povedala Kranjčeva.

Po prepričanju trgovca s peleti je na trgu peletov veliko špekulacij; ker cene v Sloveniji še niso tako visoke kot v Italiji, kjer so cene kurilnega olje višje, bi lahko nekateri slovenski proizvajalci čakali na jesen, da bi se cene peletov še bolj povišale. »Kolikor poznam razmere, slovenski proizvajalci ne špekulirajo in zavlačujejo s prodajo peletov, na kar namigujejo nekateri. Problem je v tem, da je poleti manj razreza lesa in s tem manj žagovine,« je dejala Kranjčeva.

V iskanju alternativnih virov

Poleg večjega povpraševanja na naraščanje cen peletov vpliva omejitev njihovega izvoza iz Srbije in BiH. Zaradi vojne je na trgu tudi manj peletov iz Ukrajine, od koder smo jih lani uvozili okoli 40.000 ton, vendar za slovenski trg odsotnost peletov iz Ukrajine ni tako kritična, je pojasnila Kranjčeva. Velik proizvajalec peletov je tudi Rusija, ki je veliko vložila v proizvodne zmogljivosti za njihovo izdelavo, v Slovenijo pa je bilo iz te države lani uvoženih nekaj tisoč ton. »Po drugi strani so ruski in ukrajinski peleti pomembni za evropski trg, manjše količine peletov iz teh dveh držav pa posledično povzročajo težave v Sloveniji,« je dejala Kranjčeva.

Do letošnje krize, nadaljuje Kranjčeva, ni prišlo nikoli do pomanjkanja peletov. Problem, ki se je pojavil, je posledica številnejših nakupov toplotnih črpalk, ki so se subvencionirale in oglaševale. Predvsem na račun toplotnih črpalk so številni prenehali kuriti na drva, katerih poraba je bila leta 2020 najnižja, odkar spremljamo tovrstne podatke. Toda ker so cene električne energije in plina pričele zelo naraščati, ljudje iščejo alternativne vire, da bi zmanjšali odvisnost od teh energentov. Gospodinjstva, ki so se v preteklosti ogrevala na biomaso in imajo dimnike, zdaj pa se ogrevajo s toplotnimi črpalkami, se odločajo za vgradnjo kaminov, saj lahko tako pomembno znižajo stroške električne energije.

Bo dovolj peletov?

Ključno vprašanje je, ali bo v Sloveniji letos na voljo dovolj peletov. »To je težko in špekulativno vprašanje, saj ni znano, koliko ljudi je doslej že kupilo pelete. V normalnih okoliščinah bi se delež do skupne porabe v Sloveniji, ki znaša okoli 240.000 ton na leto, z lahkoto nadomestil z uvozom. Morda so trenutne razmere na trgu rezultat tega, da so si številni pelete že zagotovili in jeseni na trgu ne bo več krize,« je povedala Kranjčeva. Po pojasnilih Oblaka podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje s trgovanjem s peleti, ocenjujejo, da naj bi bilo decembra na razpolago zadosti peletov.

Po ocenah Kranjčeve bi v Sloveniji lahko proizvedli več peletov. »Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, se bodo pojavili novi proizvajalci, kar bi bilo smiselno. Da imamo v Sloveniji 60-odstotno pokritost z gozdovi, pa se ne more neposredno povezovati s proizvodnjo peletov. Drevesa se morajo najprej posekati, lesnopredelovalna industrija pa les predelati. Proizvajalca, ki bi pelete izdeloval iz okroglega lesa, v Sloveniji nimamo, ampak ga izdelujejo iz ostankov pri žaganju.«