Čeprav je bil BDP v drugem letošnjem četrtletju po prvi oceni realno za 8,2 odstotka večji kot pred letom dni, s čimer se je nadaljevala visoka rast, pa je iz podatkov že razbrati prve znake umirjanja, so na današnji novinarski konferenci povedali na statističnem uradu. Prve znake umirjanja je videti tudi na trgu dela.
Gospodarska rast se je v drugem četrtletju sicer nekoliko upočasnila; v prvem četrtletju je Slovenija namreč po zadnjih podatkih statističnega urada zabeležila 9,6-odstotno realno gospodarsko medletno rast. A obenem je treba upoštevati še učinek osnove, saj je bil v prvem trimesečju 2021 pomemben del gospodarstva, predvsem storitvenega dela, zaprt.
Rast tako ostaja zelo visoka in je bila v drugem letošnjem trimesečju po dosedanjih podatkih v samem vrhu med članicami EU. Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila rast v drugem četrtletju na letni ravni 8,3-odstotna, na četrtletni pa 0,9-odstotna. Medletna rast je bila za 1,1 odstotne točke nižja kot v prvem trimesečju, četrtletna rast pa za 0,2 odstotne točke višja.
V drugem polletju pričakujejo umirjanje
Čeprav so pozitivno k rasti prispevale tako domača potrošnja kot investicije in menjava s tujino, na statističnem uradu že zaznavajo prve znake umirjanja. Še bolj izrazito umirjanje dinamike sicer v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in Banki Slovenije pričakujejo v drugem polletju.
Domača potrošnje je bila tako v drugem četrtletju medletno višja za osem odstotkov, v prejšnjem četrtletju pa je rast dosegla 14,8 odstotka. Medletna rast porabe gospodinjstev je bila z 10,6 odstotka še vedno visoka, a obenem za devet odstotnih točk nižja kot v prvem trimesečju in za 12 odstotnih točk pod ravnjo iz zadnjega lanskega četrtletja.
Po pojasnilih Romane Korenič s statističnega urada so naraščale vse vrste izdatkov za blago in storitve, najbolj za storitve v povezavi s turizmom, torej gostinske in nastanitvene, k čemur je pripomoglo predvsem povečano unovčevanje bonov 20 in 21 ob iztekanju tega protikoronskega ukrepa.
Izdatki za trajne dobrine so se medtem po izjemni, 34,2-odstotni, medletni rasti v zadnjem četrtletju 2021 že drugo četrtletje zapored zmanjšali, tokrat za 1,3 odstotne točke (v prvem trimesečju za 0,7 odstotne točke).
Manj je bilo po besedah Koreničeve nakupov avtomobilov, manjši pa so bili tudi izdatki za ostale večje izdatke, kot so pohištvo in veliki gospodinjski aparati. Na statističnem uradu tako sklepajo, da so gospodinjstva pri načrtovanju večjih nakupov že bolj previdna kot v preteklih četrtletjih.
Tudi investicije v osnovna sredstva se večinoma umirjajo, izjema so bile investicije v telekomunikacijsko opremo, kjer je bila dinamika pospešena. Skupno je bile medletna rast s 6,4 odstotka za 2,2 odstotne točke nižja kot v prvem letošnjem trimesečju.
Pri menjavi s tujino je bil prispevek salda k rasti BDP po štirih četrtletjih negativnega učinka tokrat pozitiven. Dosegel je 0,6 odstotne točke. K temu so po besedah Koreničeve prispevali trije dejavniki.
Zelo je narasel saldo storitev, predvsem zaradi pozitivnih gibanj pri turizmu in transportnih storitvah, dinamika stopnje rasti uvoza in izvoza blaga se je nekoliko zmanjšala, pogoji menjave pa so bili malo bolj ugodni kot v prvem četrtletju. Malenkost bolj od uvoznih so tako narasle izvozne cene, kar po oceni statistikov kaže, da so izvozniki v cene že uspeli vgraditi povečane stroške.
Od 1995 do 2010 je bila sicer Slovenija vedno neto uvoznica blaga, od konca 2013 naprej in izhoda iz velike finančne in gospodarske krize pred desetletjem pa je vse do prejšnjih dveh četrtletij izvoz blaga precej presegal uvoz. Na področju storitev je medtem gospodarstvo ves čas beležilo presežek.
Znaki umirjanja tudi na trgu dela
Tudi na trgu dela so razmere še vedno dobre, a se kažejo prvi znaki umirjanja. Prostih delovnih mestih je bilo v drugem trimesečju razpisanih skoraj 25.900, kar je šest odstotkov več kot v prvem četrtletju in največ od začetka raziskav v 2008. Število konstantno narašča od lanskega prvega trimesečja. Medletno je bilo povpraševanje po novi delovni sili precej večje, saj je bilo razpisanih okoli 5100 prostih delovnih mest več kot pred letom dni. Najopaznejša rast (za okoli 1100) je bila v gostinstvu.
Stopnja prostih delovnih je bila s 3,1 odstotka prav tako najvišja od začetka zbiranja podatkov. Najvišja je bila v gostinstvu z 8,3 odstotka, kar je po besedah Martina Bajžlja največ v katerikoli dejavnosti od začetka izvajanja raziskave. V gostinstvu je tako že tudi povečano pomanjkanje delovne sile.
Umirjanje pa se kaže pri pričakovanjih glede zaposlovanja v prihodnje. V vseh glavnih dejavnostih so bili delodajalci manj optimistični kot junija in najmanj optimistični letos. Julija je povečanje zaposlovanja pričakovalo 24 odstotkov podjetij v gradbeništvu, 20 odstotkov podjetij v predelovalnih dejavnostih, 16 odstotkov v storitvenih dejavnostih in osem odstotkov v trgovini na drobno.
Pomanjkanje usposobljene delovne sile je medtem kot omejitveni dejavnik navedla več kot polovica gradbenih podjetij, 35 odstotkov v predelovalnih dejavnostih in 34 odstotkov v storitvenih. Vsi deleži so bili bistveno višji kot pred letom dni.
