Ker bo Hrvaška prihodnje leto prevzela evro, je še zadnjič aktualno vprašanje, kje je pametno pred odhodom na dopust kupiti kune, v Sloveniji ali na Hrvaškem. Če vam bodo po uvedbi evra ostale kune, se boste spraševali, kje bi jih lahko zamenjali. Bo kovance sploh mogoče zamenjati?
Pred letošnjo turistično sezono je za slovenske turiste še zadnjič aktualno vprašanje, kje kupiti kune, v Sloveniji ali na Hrvaškem. Od novega leta dalje to vprašanje ne bo več pomembno, saj je sosednja država izpolnila maastrichtske kriterije in bo prevzela evro. S tem se bodo med drugim znižali transakcijski stroški, saj banke ob menjavi kun v evre in pri dvigu kun na bankomatih zaračunavajo provizijo. Ker jih bo lažje primerjati, bodo cene v turizmu bolj transparentne, je povedal profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. V Novi Ljubljanski banki (NLB) turistom svetujejo, naj na Hrvaškem čim manj plačujejo z gotovino. Ker se temu ni mogoče vedno izogniti, priporočajo, da ob odhodu na Hrvaško s seboj vzamejo le nekaj kun, večje dvige gotovine pa naj zaradi nizke provizije opravijo kar na Hrvaškem, in sicer s kartico osebnega računa BA maestro.
Pri dvigih gotovine turistom v NLB svetujejo, naj na bankomatu izberejo možnost izplačila gotovine v valuti države, v kateri počitnikujejo, torej možnost brez konverzije. V tem primeru bo bankomat uporabil menjalni tečaj kartične mreže, ki je praviloma najugodnejši, zato boste za enak znesek kun v evrih plačali manj. Podobno velja tudi za plačevanje s karticami na prodajnih mestih; če vas prodajalec vpraša, izberite možnost brez konverzije.
Možnost s konverzijo pomeni, da dvignjeni znesek v kunah v evre pretvori banka, ki je lastnica bankomata, po svojem menjalnem tečaju. Ti se med bankami razlikujejo, v primerjavi s tečaji kartične mreže pa so manj ugodni. »Razlike med njimi so tolikšne, da po opažanjih uporabnikov pri dvigu s konverzijo plačamo tudi do deset odstotkov več, kot bi brez konverzije,« so opozorili v NLB.
Dvigi le na bankomatih bank
Pri dvigu gotovine na bankomatu velja biti pozoren, kdo je njegov lastnik. V NLB ob tem poudarjajo, da je bolj pregledno, če gotovino dvigujemo na bankomatih bank: »Na bankomatih nebančnih lastnikov je treba biti še bolj pozoren na obvestila na zaslonu. Če vam želijo zaračunati nadomestilo, ki ga niste pripravljeni plačati, ali pa želijo njegovo višino prikriti, transakcijo raje prekinite in poiščite bankomat banke, ki takšnega nadomestila ne zahteva.«
Evropska centralna banka (ECB) in evropska komisija sta pred dnevi soglašali, da Hrvaška izpolnjuje vse pogoje za uvedbo evra v začetku prihodnjega leta; prihodnji mesec bo svet EU določil menjalni tečaj. Kot so v hrvaški centralni banki (HNB – Hrvatska narodna banka) pojasnili za Dnevnik, bo tečaj enak tečaju, ki je bil določen ob vključitvi kune v mehanizem deviznih tečajev (ERM II) pred dvema letoma in znaša 7,5345 kune za en evro. Po pojasnilih NLB je tečaj evro/kuna v zadnjem času ohranjal relativno stabilno vrednost predvsem zaradi vstopa Hrvaške v ERM II, ki dopušča, da tečaj zaniha za 15 odstotkov, vendar ga je hrvaški centralni banki uspelo ohraniti med 7,45 in 7,60 evra. To predstavlja ožjo raven od možnega odstopanja. V Banki Slovenije so pojasnili, da je kuna že leta vezana na tečaj evra oziroma se je gibala v ozkem pasu okoli osrednjega tečaja. Tudi hrvaško gospodarstvo in varčevalci so zelo vezani na evro. Od petih ključnih trgovinskih partneric Hrvaške so štiri iz evrskega območja, med njimi je tudi Slovenija.
»Z dnem uvedbe evra bosta na Hrvaškem dva tedna zakonito plačilno sredstvo tako kuna kot evro, nato pa bo mogoče plačevati le še z evri. Po fiksnem tečaju bo kune mogoče eno leto brezplačno zamenjati v evre v poslovalnicah hrvaških komercialnih bankah, Financijske agencije (Fine) in hrvaške pošte. V HNB bo bankovce mogoče zamenjati brez časovne omejitve, rok za zamenjavo kovancev pa bo tri leta,« so povedali v HNB. Dodali so, da centralne banke evrskega območja v svojih državah omogočajo, da se bankovci nove članice evrskega območja zamenjajo v evre. Pri tem lahko centralne banke omejijo število bankovcev oziroma skupno vrednost zamenjav.
V Banki Slovenije bodo predvidoma januarja in februarja prihodnje leto brez provizije menjali bankovce, kovancev pa ne bo mogoče zamenjati. Po tem obdobju ne bodo menjali več niti bankovcev. Možnost menjave bankovcev bo nato odvisna od odločitev posameznih poslovnih bank oziroma menjalcev, so povedali v Banki Slovenije. V NLB bodo menjali bankovce, pri čemer višina apoenov, za katere bo možna menjava, še ni določena. Tudi v NLB ne bodo menjali kovancev.
Vpliv na inflacijo
Za Slovenijo je Hrvaška četrti najpomembnejši izvozni trg. S hrvaškim prevzemom evra se za slovensko gospodarstvo in prebivalstvo povečuje transparentnost cen na hrvaškem trgu, odpravljajo se stroški menjave valute in valutna tveganja pri mednarodnem poslovanju, so pojasnili v Banki Slovenije. Za slovenska podjetja hrvaški prevzem evra načeloma pomeni še nekoliko enostavnejšo prodajo na hrvaškem trgu, in obratno, kar lahko še okrepi trgovino med državama. Večji del teh vplivov se je sicer realiziral že po vstopu Hrvaške v EU, ki je bil zaradi regulatornega poenotenja z državami EU večja prelomnica, so dodali v Banki Slovenije.
Hrvaški bo uvedba evra koristila predvsem zaradi boljše obravnave na finančnih trgih. To bo državi, gospodarstvu in prebivalstvu najverjetneje prineslo tudi boljše pogoje zadolževanja. Dostopnejše in ugodnejše zadolževanje pa bi lahko posredno imelo inflatorne učinke. Morebitni posredni učinek na inflacijo bi lahko povzročilo zaokroževanje cen proizvodov in storitev navzgor, so povedali v NLB. »Ob spremembi cen v evre lahko kratkoročno pride do rasti cen zaradi zaokroževanja navzgor, vendar izkušnje drugih držav kažejo, da ta učinek ni zelo velik, je pa lahko bolj izrazit v določenih segmentih, kot so gostinske storitve in blago z nižjimi cenami. Dvojno označevanje cen, ki je že prisotno, ta problem znižuje,« so pojasnili v Banki Slovenije. Tudi Mojmir Mrak meni, da uvedba evra na inflacijo na Hrvaškem ne bo imela večjega vpliva: »Zaradi zaokroževanja se nekatere cene lahko nekoliko povečajo, na primer v gostinstvu, vendar izkušnje kažejo, da v podobnih primerih ne gre za visoke številke in da gre za enkratne dogodke.« Po pojasnilih HNB bo uvedba evra na stopnjo inflacije na Hrvaškem vplivala v višini od 0,2 do 0,4 odstotne točke.
