Optimizem kot posledico kitajskih ukrepov je bilo čutiti tudi na ameriških borzah. Tako sta oba glavna ameriška borzna indeksa, Dow Jones in S&P 500, v preteklem tednu dosegla rekordne vrednosti. Pričakovani odboj povpraševanja na kitajskem trgu je spodbudil predvsem rast delnic iz panog kemičnih izdelkov in osnovnih materialov. Nadpovprečno donosnost so tudi tokrat dosegle cene delnic tehnoloških podjetij. V tem segmentu je z rastjo ponovno izstopala Nvidia, ki pa je petkovo trgovanje zaključila malenkost negativno, saj se je ponovno pojavil strah glede zamud pri njihovih čipih nove generacije (Blackwell). Med tehnološkimi delnicami je treba omeniti še dva proizvajalca čipov, in sicer Micron Technology in Intel. Cena delnice prvega je v četrtek, po objavi odličnih rezultatov in izboljšanjih pričakovanj, poskočila kar za 15 odstotkov, Intelove pa so po daljšem obdobju padanja pridobile nekaj vrednosti predvsem na podlagi govoric o možnem prevzemu. Intel naj bi prevzel še en proizvajalec čipov, in sicer Qualcomm.
Makroekonomski podatki so bili v ZDA mešani, saj je bila objavljena novica, da je indeks, ki meri zaupanje potrošnikov, avgusta še nekoliko upadel in se zdaj približuje najnižji točki v zadnjih dveh letih. Prav tako je na 81,8 upadel indeks percepcije pogojev na trgu dela, s čimer se je približal meji 80, ki je v preteklih ciklih napovedovala recesijo. Po drugi strani pa so pozitivno presenetili podatki o indeksu rasti cen za potrošnike (PCE), ki je zrasel manj od pričakovanj. Gre za indeks, ki ga pri oblikovanju svoje politike upošteva tudi ameriška centralna banka, ki ima tako nekoliko več prostora za morebitno nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Pozitivna novica za zniževanje inflacije tudi v prihodnje je padec cen nafte, ki je v tem tednu sledil objavi Savdske Arabije, da je opustila ciljno ceno 100 ameriških dolarjev za sod nafte in da se bo namesto tega osredotočila na povečevanje tržnega deleža. Umirjanja pa ni kazala cena zlata, ki je v preteklem tednu spet dosegla rekordne vrednosti.
Najbolj pa so delniški trgi porasli na Kitajskem, in sicer kot posledica obsežnih monetarnih (znižanje obrestnih mer in obveznih rezerv bank) ter najavljenih fiskalnih ukrepov. Tako je na primer indeks CSI 300 višji kar za 15,7 odstotka. Omenjeni ukrepi med drugim vključujejo znižanje koeficienta obveznih rezerv za 50 bazičnih točk, znižanje kratkoročne obrestne mere za repo posle na 1,5 odstotka in obrestne mere za srednjeročno posojanje na 2 odstotka. Poleg tega se je Kitajska zavezala dodatnim fiskalnim ukrepom, ki naj bi zagotovili doseganje ciljne (5-odstotne) gospodarske rasti. Kot kaže, trgi verjamejo v vsaj kratkoročen pozitiven vpliv sprejetih ukrepov na izboljšanje relativno slabe gospodarske situacije na Kitajskem. Njihova dolgoročna učinkovitost ostaja neznanka.
Tudi v Evropi so imeli vsi pomembnejši delniški indeksi pozitiven teden (DAX in STOXX 600 sta teden končala na rekordnih vrednostih). Vzrok za rast je podoben kot v drugih svetovnih regijah, saj so se najbolj podražile prav delnice podjetij, ki več izvažajo na Kitajsko. Pri podražitvah so izstopale delnice proizvajalcev luksuznih izdelkov, za zdaj pa se je ustavilo tudi padanje cen delnic avtomobilskih proizvajalcev. Dvanajst odstotkov so pridobile tudi delnice nemškega proizvajalca čipov Infineon. Manj optimistični kot tržni pa so bili makroekonomski podatki. Proizvodna aktivnost v evroobmočju (merjena s PMI-indeksi) se je namreč septembra, v primerjavi z avgustom, nepričakovano znižala, najbolj zaradi Nemčije, kjer je vrednost indeksa padla z 42,3 na 40. Med večjimi evropskimi državami je imelo boljše podatke Združeno kraljestvo, kjer so zabeležili rast tako v storitvenem kot v proizvodnem sektorju, a kaže se trend umirjanja. Glede na podatke, objavljene v preteklem tednu, se je inflacija v Evropi zniževala hitreje od pričakovanj, kar dodatno odpira pot prihodnjim zniževanjem obrestnih mer. Po tem ukrepu sta v preteklem tednu že posegli švicarska in švedska centralna banka – obe sta obrestne mere znižali za 25 bazičnih točk. Obe centralni banki sta tudi nakazali verjetnost dodatnih zniževanj do konca leta.
