V preteklosti se je pogostokrat dogajalo, da peleti niso bili takšne kakovosti, kot so bili deklarirani na embalaži. V letošnji analizi kakovosti peletov, ki so jo opravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GOZDIS), je bilo ugotovljeno, da ni bilo vzorca, ki ga zaradi slabe kakovosti ne bi mogli razvrstiti v kakovostni razred. Od 18 nabavljenih vreč peletov – v osmih prodajalnah v šestih krajih po Sloveniji – jih je bilo 12 razvrščenih v najvišji kakovostni razred A1, tri vreče v kakovostni razred A2 in tri vreče v kakovostni razred B. Kakovostni razred A2 dopušča manjša odstopanja, denimo pri deležu pepela, kakovostni razred B med drugim kot surovino dovoljuje rabljen les ali lesne ostanke iz lesnopredelovalne industrije.
Toda pri označevanju vzorčenih vreč je bilo ugotovljenih več neskladij, saj so bili na embalaži zapisani certifikati, ki jih peleti ne dosegajo. Od 18 analiziranih vreč je bilo neskladij kar pet, pri čemer so imeli trije vzorci oznako A1, uvrščeni pa so bili v slabši kakovostni razred, A2. Rezultati kažejo, da proizvajalcem še vedno največje težave povzročata vsebnost pepela in mehanska obstojnost peletov, kar vpliva na ustrezno delovanje ogrevalnega sistema.
Nastanek žlindre
Zaradi manjše mehanske obstojnosti lahko v skladiščnem prostoru nastanejo fini delci, ki predstavljajo tveganje za zdravje človeka. Zaradi večje količine finih delcev lahko pride tudi do zabitja polžastega transporterja, ki dovaja pelete v kotel. Fini delci so sicer leseni delci, manjši od 3,15 milimetra, standard pa predvideva, da naj ne bi presegali odstotka teže vreče.
Delež pepela pri peletih za uporabo v manjših ogrevalnih sistemih naj bi bil čim manjši, saj to pomeni, da so intervali med posameznimi praznjenji zbiralnika pepela daljši. Poleg tega je večji delež pepela povezan z možnimi napakami v delovanju kotla, denimo nastanek žlindre. V letošnji raziskavi so na GOZDIS v 15 vzorcih peletov od 18 izmerili delež pepela, nižji od 0,7 odstotka, kar ustreza kakovostnemu razredu A1, pri čemer je bila najnižja vrednost izmerjena v višini 0,3 odstotka, najvišja pa je dosegla 1,29 odstotka in s tem so bili peleti uvrščeni v kakovostni razred B.
Z učinkovitostjo izgorevanja peletov je tesno povezana tudi vsebnost vode: večja ko je, manjša je kurilna vrednost in slabša je učinkovitost izgorevanja.
»Če so peleti deklarirani kot kakovostni razred A1, dejansko pa ne dosegajo parametrov za uvrstitev v ta razred, to pomeni, da proizvajalci potrošnike zavajajo. Novejše peči, ki imajo elektronsko regulacijo, so praviloma naravnane na izgorevanje peletov kakovosti A1. V primeru, da sekanci in peleti niso kakovostni, nastajajo težave z izgorevanjem, peči ne delujejo optimalno in v njih lahko nastaja žlindra, emisij prašnih delcev je več, kakovost zraka pa je slabša. Ker je kakovost težko nadzorovati, v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, s ciljem ljudi ozavestiti o kakovosti peletov, že vrsto let izvajamo analize kakovosti peletov,« je dejala Nike Krajnc, direktorica GOZDIS.
Nižje cene peletov
Po njenih besedah so se cene peletov v primerjavi s cenami v lanski kurilni sezoni znižale. Z izjemo lanskega leta, ko so zaradi strme rasti cene peletov analizirali avgusta, v GOZDIS cene običajno preučijo dvakrat na leto – po koncu in pred začetkom kurilne sezone. Ob koncu letošnje kurilne sezone je bilo za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, v povprečju treba odšteti 386 evrov, kar je bilo 37 odstotkov manj kot ob začetku kurilne sezone, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila cena 12 odstotkov višja. V razsutem stanju so bili peleti v povprečju cenejši do 63 evrov za tono, v »big-bag« vrečah pa do 83 evrov cenejši kot peleti, pakirani v 15-kilogramske vreče. Cene se razlikujejo tudi glede na kraj nakupa; najnižje so pri proizvajalcih, nato pri spletnih ponudnikih, najvišje pa pri distributerjih. Peleti kot najdražja oblika lesne biomase so bili ob zadnji raziskavi aprila letos za dobro petino cenejši od kurilnega olja. Podatki za letošnjo kurilno sezono bodo znani v dveh tednih.
