Milanska bančna skupina Unicredit Bank, za Inteso Sanpaolo Bank druga največja na italijanskem trgu, si že vrsto let prizadeva za prevzem Commerzbank, ene od največjih nemških bank. Do pred kratkim možnosti za to skoraj ni bilo.

Leta 2022, še pred začetkom vojne v Ukrajini, se je predsednik uprave Unicredit Bank Andrea Orcel glede možne kupčije obrnil na predsednika uprave Commerzbank Manfreda Knofa, pred približno enim letom pa je izrazil interes za nakup vseh 16,5 odstotka delnic, ki so bile v lasti nemške države, a se o tem v Berlinu niso hoteli pogovarjati, je neuradno izvedel Reuters. Nemška država je tolikšen lastniški delež v Commerzbank pridobila, potem ko je v času svetovne gospodarske krize leta 2008 v banko vbrizgala kar 18,2-milijardno finančno injekcijo.

Pred dnevi se je naposled odprla majhna špranja, Andrea Orcel pa je odigral impresivno vlogo. Potem ko je nemška vlada nedavno sprejela odločitev, da bo lastništvo v Commerzbank znižala za 4,5 odstotka, je sledil prodajni postopek tega paketa delnic. Nemški politični vrh pred začetkom prodaje ni slutil, da Unicredit Bank preži v zasedi in da se bo tistega torkovega večera, po zaključku trgovanja na frankfurtski borzi, potegovala za nakup delnic. Kot je poročal Reuters, tamkajšnja vlada delnic ni nameravala prodati strateškemu vlagatelju, ampak je pričakovala, da jih bo kupilo več različnih investitorjev.

Toda v času prodajnega postopka delnic je morala ameriška družba JPMorgan Chase & Co, ena od vodilnih svetovnih finančnih organizacij, ki jo je za prodajo delnic Commerzbank angažirala nemška vlada, v skladu s poštenim in transparentnim postopkom sprejeti najboljšo ponudbo. Za 4,5-odstotni državni paket je Unicredit Bank odštela okoli 700 milijonov evrov, kar je vključevalo 4,8-odstotno premijo na zaključni borzni tečaj delnice Commerzbank. Naslednje jutro so bili nemška finančna srenja, tamkajšnja vlada in še marsikdo drug šokirani: v Unicredit Bank so namreč razkrili, da so poleg državnega paketa 4,5 odstotka delnic kupili še 4,5 odstotka delnic na borzi.

Vloga za povečanja lastništva

Z devetodstotnim lastniškim deležem je Unicredit Bank – za nemško državo, ki ji je ostalo še 12 odstotkov delnic – postala druga največja lastnica Commerzbank. Približala se je 9,99-odstotnemu pragu, ko še ni treba pridobiti potrebnih dovoljenj bančnih regulatorjev. Kot je v torek poročal rimski časnik Il Messaggero, bo Unicredit Bank na Evropsko centralno banko (ECB) vložila vlogo za pridobitev dovoljenja, da lahko lastništvo v Commerzbank poveča do 30 odstotkov. Dovoljenje za krepitev lastništva delnic je sicer treba pridobiti, ko se preseže 10-, 20-, 30- in 50-odstotni prag. Obstaja precejšna verjetnost, da bo ECB Italijanom dopustila narediti želeni korak. Predsednica ECB Christine Lagarde je namreč nedavno izrazila podporo večji konsolidaciji finančnega sektorja na evroobmočju in dejala, da bi bila morebitna povezava med Unicredit Bank in Commerzbank dobro sprejeta.

Le nekaj ur, preden je Unicredit pridobila državni paket delnic, je prvi mož Commerzbank Manfred Knof člane nadzornega sveta seznanil, da po izteku mandata konec prihodnjega leta ne namerava več voditi banke. Knof je vodenje Commerzbank prevzel na začetku leta 2021, potem ko je banka pred njegovim prihodom leta 2020 ustvarila tri milijarde evrov izgube. Lanskoletni dobiček v višini 2,2 milijarde evrov je bil v več kot 150-letni zgodovini obstoja banke rekorden. Za Knofovega naslednika se kot najresnejša kandidatka omenja Bettina Orlopp.

Pomembna ovira so volitve

Čeprav je Unicredit Bank pred dnevi kupila celoten paket za prodajo namenjenih delnic v državni lasti, na nemškem finančnem ministrstvu vztrajajo pri uresničitvi sprejetih načrtov o prodaji vseh delnic, je izvedel Bloomberg. Toda z nadaljnjo prodajo bo moral najprej soglašati odbor, katerega člani so uslužbenci iz drugih vladnih organov, vključno z uradom kanclerja Olafa Scholza. Ali se Scholz strinja s stališčem finančnega ministrstva, še ni znano. Dejstvo pa je, da pomembno oviro za uspešen prevzem Commerzbank prestavljajo parlamentarne volitve v Nemčiji prihodnje leto. Zaradi ukinitve številnih delovnih mest prevzemu nasprotujejo tudi sindikati.