Vedno večje razumevanje povezanosti zdravja in dobrega počutja zaposlenih z njihovo zavzetostjo in ustvarjalnostjo organizacije vodi v dopolnjevanje konvencionalnih poslovnih praks z bolj inovativnimi. V njih svoje mesto dobiva tudi fizična aktivnost, še posebej hoja. Kako torej pozitivne učinke hoje izkoristiti za izboljšanje odnosov, tesnejšo povezanost zaposlenih s poslanstvom, vrednotami in smislom organizacije, za njihovo dobro počutje, večjo učinkovitost in inovativnost? S pristopi, ki združujejo fizične in mentalne aktivnosti, kakršni so tudi hodeči sestanki in hodeče mentorstvo. Po možnosti v naravi, saj je dokazano, da se najboljše ideje rojevajo in najtesnejše vezi spletajo takrat, ko se odmaknemo od običajnega okolja in v njem prisotnih motilnih dejavnikov.

Hodeči sestanki

Sestanki so v poslovnem svetu neizogibni. Sestankujemo, ko pretresamo nove pobude in ideje, iščemo povratne informacije, pripravljamo in sprejemamo strategije, načrtujemo in ocenjujemo rezultate. Tradicionalni sestanki v sejnih sobah se pogosto izkažejo za neučinkovite, trajajo predolgo, prisotni imajo velikokrat občutek, da je bilo dogovorjeno in doseženo malo ali nič. Zato mnoge organizacije že prakticirajo stoječe sestanke, še večji korak v pravo smer pa so sestanki med hojo. Ti, kot kažejo raziskave in izkušnje, spodbujajo kreativno razmišljanje, udeleženci dajo mislim prosto pot, da si brez zadržkov izmenjujejo mnenja in ideje, bolj odprto komunicirajo ter se bolje in hitreje razumejo. Drug drugemu posvečajo več pozornosti, vzpostavljajo globlje odnose in okrepijo medsebojno zaupanje, kar pozitivno vpliva na delovanje timov in skupinsko dinamiko. Tisti, ki že prakticirajo to obliko sestankov, se pohvalijo z večjim naborom generiranih idej, razbijanjem mentalnih pregrad, tesnejšo povezanostjo med sodelavci in boljšimi rešitvami v krajšem času.

Kot pri klasičnih so tudi za uspešnost sestankov ob hoji ključni ustrezen izbor tem, število udeležencev ter predhodna priprava in izvedba. Z vidika tem so primerni za medsebojno informiranje in spoznavanje, vrtinčenje možganov, iskanje rešitev, razreševanje morebitnih konfliktov in predvsem za generiranje idej. Pri slednjem so zaradi okrepljenega zaupanja in neformalnega okolja celo bolj učinkoviti od različnih zbiralnikov idej. Morda med hojo ne bomo ustvarili tega, kar je Nikola Tesla, ki je med sprehodom v Budimpešti pri svojih 26 letih odkril indukcijski motor, s čimer je popolnoma preobrazil industrijo. Bomo pa zagotovo prišli do idej, vrednih razmisleka in morebitne implementacije.

Idealno število udeležencev
naj bi bilo do pet

Sestanki ena na ena ustvarjajo odlične pogoje za odprt dialog, vzpostavljanje in poglabljanje odnosa, pogovore o vzajemnih pričakovanjih in njihovem uresničevanju ter kariernih in osebnih izzivih zaposlenih. Večje število udeležencev zahteva več načrtovanja, več časa in prostora za razpravo, več povzemanja in doslednejšo delitev poudarkov in zaključkov. Pri tem je dobro, da udeleženci sodelujejo pri izboru tem, se izmenjujejo pri ohranjanju smeri in tempa hoje, skrbi za dnevni red in časovni potek sestanka ter beleženje. S tem zagotovimo vključenost vseh in jim istočasno dajemo možnost, da se preizkusijo v različnih vlogah, vključno v vlogi vodje. Za večje število udeležencev, kar običajno vodi v ločene pogovore po skupinah in s tem slabšo vključenost, so primernejši stoječi sestanki.

Da bi bili doseženi omenjeni pozitivni učinki hodečih sestankov, je priporočljivo, da vnaprej pridobimo soglasje udeležencev za to obliko sestanka, jih obvestimo o temi, načrtovani poti in trajanju, da se nanjo lahko ustrezno pripravijo. Upoštevajmo tudi različne ravni telesne pripravljenosti, hodimo v tempu, ki ustreza vsem, in sestanka ne spremenimo v tekmovanje v fizični zmogljivosti. Spremljamo aktivnosti, ki sledijo sestanku, in udeležencem dajemo redne povratne informacije.

Hodeče mentorstvo

Mentorstvo je ena najučinkovitejših podpornih metod za osebno in profesionalno rast posameznikov. Je nepogrešljiv način vzajemnega učenja, prenosa in ohranjanja znanja ter pomemben gradnik učeče se in sodelovalne družbe. Nenehno se razvija in prilagaja potrebam sodobnega časa. Danes poleg mentorstva ena na ena poznamo še celo paleto oblik, kot so skupinsko, obratno in vzajemno mentorstvo, ki so prilagojene potrebam, željam, pričakovanjem ter učnemu in življenjskemu stilu različnih generacij, ki se vanje vključujejo. Vsem oblikam je skupno to, da so najbolj učinkovite, ko jih izvajamo ob gibanju v naravi. Zakaj? Kulisa narave in hoja nam zbistrita misli in razširita pogled. Okrepita nam sposobnost samorefleksije, zaradi česar jasneje vidimo svoje cilje in pot, ki nas bo do njih pripeljala. Misli in besede hitreje stečejo, mentoriranci lažje govorijo o svojih izzivih, iščejo nasvete in sprejemajo povratne informacije. Bolje se slišimo in si povedano tudi bolje zapomnimo.

Ko smo resnično enakovredni

Hodeče mentorstvo predstavlja edinstveni prostor, v katerem osebni odnos, ki je bistvo mentorstva in katerega temelj je zaupanje, zacveti. Prvi korak naredimo že s tem, ko si izberemo pot, ki ustreza obema oziroma vsem. Ko potem hodimo drug ob drugem, z ramo ob rami, ko drug drugemu neopazno prilagodimo ritem hoje, da se lahko pogovarjamo, ko smo resnično enakovredni ne glede na leta, nazive, akademske naslove, karierne stopničke, ko vzpostavimo odnos globokega zaupanja z nekom, ki z nami deli svoje znanje, izkušnje, nasvete in življenjske modrosti, se resnično zavemo pomena in neprecenljive vrednosti mentorstva. Pri tem je, tako kot pri hodečih sestankih, pomembno, da smo udeleženci na isti ravni sposobnosti gibanja ter da spoštujemo in upoštevamo potrebo po razmisleku, premlevanju in zapisovanju slišanega.

Lahko ga še nadgradimo s povabilom tretjim osebam, da se nam pridružijo. S tem obogatimo naš mentorski program in proces učenja ter si razširimo mrežo mentorjev. V hodečem mentorstvu tudi najbolje pride do izraza izvorno poslanstvo mentorjev, ki ga je odlično ubesedil Simon Sinek: »Mentor ni nekdo, ki hodi pred nami, da bi nam pokazal, kako mu je uspelo. Mentor je tisti, ki hodi z nami in nam pokaže, kako lahko uspemo sami.«

Dajmo krila kreativnosti in okrepimo medsebojne odnose

Najboljše misli se spočnejo med hojo, je zapisal Friedrich Nietzsche. To so vedeli in vedo tudi nekateri največji umi, umetniki, podjetniki in voditelji preteklosti in sedanjosti, začenši z Aristotelom in njegovo hodečo šolo. Hoja ima pravo transformativno moč. Za današnjo izrazito sedečo družbo, ki kar kliče po temeljiti spremembi, predstavlja ključ do duševnega in fizičnega zdravja ter s tem temelj učinkovitosti.

Vključevanje opisanih inovativnih praks v programe dobrega počutja in organizacijsko kulturo podjetij prinaša učinke, ki jih je težko spregledati. V delovno okolje vbrizgajo dodatno energijo, zanetijo iskre kreativnosti, izboljšajo zdravje zaposlenih, spreminjajo način dela, učenja in gradnje odnosov ter predstavljajo učinkovito orodje za krepitev sodelovanja in blagostanja zaposlenih.