Tako je Ana Struna Bregar, direktorica CER, Partnerstva za trajnostno gospodarstvo, na 3. Konferenci trajnostnega menedžmenta parafrazirala Kate Raworth, angleško ekonomistko, znano po ekonomiji krofov – modelu, ki uravnoveša med bistvenimi človeškimi potrebami in planetarnimi mejami. Nedavno poročilo o evropski konkurenčnosti namreč poudarja, da so trenutne geopolitične razmere pokazale nujnost zmanjšanja odvisnosti od tujih virov. »Potrebujemo strateške premike, ki bodo povečali lastno proizvodnjo energije, okrepili lastno produkcijo, zagotovili razpoložljivost ključnih surovin, pospešili razvoj in diseminacijo tehnologij. Katalizatorja teh strateških premikov sta preboja na področju inovacij in trajnostnega razvoja,« meni Strugarjeva.
Inovatorji prihodnosti: kaj jih povezuje?
Jacob Beautemps, eden največjih nemških znanstvenih youtubarjev, avtor in znanstvenik na Univerzi v Kölnu, osrednji gost konference, je okoli sto zbranim gospodarstvenikom položil na srce, da so tisto, kar nas kot vrsto žene naprej. »Brez inovacij preprosto ne moremo preživeti. Celo za velike probleme, kot sta hrana prihodnosti ali podnebne spremembe, so potrebne nove inovacije.« Toda kako postanemo inovativni? Povedal je, da mora vsaka inovacija v ospredje postaviti ljudi in dejansko vrednost, ki jo prinaša uporabnikom. »Abstraktne številke, denimo 4000 ton, lahko prevedemo v bolj predstavljive predstave, kot je 387 ljudi. Tudi čustvena komponenta je pomembna. Potrebujemo trnek, na katerega se javnost ujame, sicer govorimo in inoviramo v prazno.«
Del dogodka je bila tudi okrogla miza, kjer so sodelovali Urška Butolen, vodja oddelka za korporativno trajnostno upravljanje v Hisense Europe, Nina Kelemen, vodja trajnostnega razvoja v Zavarovalnici Triglav, Lela Melon, direktorica magistrskega študija evropskega in globalnega prava na Univerzi Pompeu Fabra v Barceloni in Teodor Prosen, vodja trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti v Telekomu Slovenije. Butolenova je povedala, da moramo pri trajnosti izhajati iz tega, »kar podjetja že delamo, ni treba na novo izumljati«. Pri tem pa opozorila na dolgotrajno in mukotrpno zbiranje podatkov za poročanje o trajnosti. »Težko je oddvojiti, katere kazalnike spremljati, tudi analize niso odvisne samo od nas, temveč tudi od dobaviteljev. Že samo komunikacija z njimi vzame veliko časa in energije.« Podobno je potrdila tudi Melonova, rekoč, da je trajnost zelo drugačna pot za podjetja, ki stopajo nanjo, od tiste, po kateri korakajo pionirji tega področja. »Marsikdo se zaradi kompleksnosti zakonodaje ustavi na točki, kako te podatke zbrati. In to je breme zlasti za tiste, ki želijo resnično nekaj spremeniti.« Prosen je poudaril, da je problem tudi v nepoenotenosti evropskih standardov – baze podatkov prodajajo najrazličnejše agencije, vsak postopek stane 1000 evrov, ni pa jamstva, do so informacije tudi relevantne. »Problem je, če bomo vsi dobro poročali, na koncu pa nam bo zmanjkalo energije in sredstev, da te premike tudi izvedemo,« je sklenil. Take in podobne rigorozne zahteve Evropo dušijo, so sklenili. In dodali, da mora biti trajnost tudi iskanje pozitivne ekonomske slike. Različne poti, skupni cilji.
CER, Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, je podelil certifikat green star, namenjen spodbujanju trajnostnih načel v poslovanju in podnebnem ukrepanju, ki so ga prvič podelili leta 2022. Doslej ga je prejelo že 54 različnih podjetij, številna med njimi že večkrat. Novi prejemniki prvega trajnostnega certifikata v Sloveniji so: A1 Slovenija, Brusnica, BTC, Corwin, DRI upravljanje investicij, EES sistemi, Fenolit, Generali zavarovalnica, Generali Investments, Gorenjska Banka, Gorenje, Huliot, INES, Itech Group, Kanuf Insulation, Lidl Slovenija, Lon, Lumar, M Sora, Marles, Meja Šentjur, Melavc, Mercator, Mikrografija, Merck, Sharp & Dohme za Slovenijo in Hrvaško, Nomago, Ocean Orchids, OTP banka, Perutnina Ptuj, Plasta, Riko, Smartis, Spar Slovenija, Telekom Slovenije, Telprom, Triglav skladi, Unicredit Banka Slovenija.
