Danes bo objavljena letna stopnja inflacije v Združenih državah Amerike za mesec maj, za katero se pričakuje, da bo znašala 4,1 odstotka, kar je sicer nižje od aprilske stopnje, ki je znašala 4,9 odstotka. Nato bo v sredo Ameriška centralna banka (Fed) sprejela odločitev glede morebitne spremembe obrestnih mer. Glede na letošnje gibanje inflacije in obrestnih mer sicer kaže, da bi letos lahko pričakovali konec zategovanja denarne politike v Ameriki. Zaradi gospodarske šibkosti, ki se kaže v podatkih in pričakovanega nadaljnjega padca inflacije se zdi, da Fed verjetno ne bo dvignil obrestne mere v tem tednu.
Nedavno objavljeni podatki kažejo na bolj pesimistično sliko gospodarstva območja evra, kjer se soočamo z negativno rastjo potrošnje gospodinjstev zaradi visokih cen in višjih obrestnih mer. Gospodarstvo evrskega območja je nepričakovano upadlo za 0,1 odstotka v prvem četrtletju 2023 v primerjavi s prvotnimi ocenami skromne 0,1-odstotne rasti. Poleg tega so revidirani podatki za zadnje četrtletje lanskega leta pokazali na 0,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar pomeni, da je območje evra zdaj v tehnični recesiji. Maloprodaja je v zadnjih dveh kvartalih beležila negativno rast, medtem ko so tovarniška naročila v Nemčiji marca upadla za 10,7 odstotka, kar predstavlja največji mesečni padec naročil po izbruhu pandemije COVID-19.
Na pozitivni strani pa je treba omeniti, da je kompozitni indeks PMI za območje z evrom v aprilu in maju presegel 50 točk, kar nakazuje na pričakovano rast BDP v drugem kvartalu v Evropi. Podatki za maj kažejo, da se je dejavnost v storitvenem sektorju še vedno povečevala, čeprav počasneje, medtem ko se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih zaradi hitrega poslabšanja naročil zmanjšala. Glede pričakovanj o obrestnih merah pa je treba opozoriti, da je pričakovano, da bo Evropska centralna banka (ECB) v tem tednu dvignila obrestne mere za 0,25 odstotne točke, prav tako se lahko to pričakuje tudi v juliju. To pomeni, da lahko najkasneje avgusta pričakujemo 6-mesečni euribor preko 4 odstotke. Vprašanje je zdaj, koliko časa bomo ostali pri povišanih obrestnih merah? Glede na široke ekspanzivne fiskalne politike v območju evra in drugje, ki so tipično inflatorne, je zdaj to še težje predvideti. Lahko pa sicer predvidevamo, da se bodo višje obrestne mere v evroobmočju, oziroma njihovo nižanje, zavleklo krepko v prihodnje leto.
Medtem ko so se obrestne mere krepko povišale v preteklem letu, te zgodovinsko gledano niso zelo visoke oziroma nadpovprečne. Zategovanje denarne politike ima negativne učinke na industrijo, kar se kasneje odrazi tudi v storitvenem sektorju. Vendar pa je v zadnjem času opazen povečan obseg javne potrošnje za infrastrukturne projekte v različnih delih sveta, kot so Evropa, ZDA in Indija. Ta povečana javna potrošnja ima krepak potencial, da prinese pozitivne učinke njihovim ekonomijam, podjetjem, kakor tudi stanju na delniških trgih.
