Leta 2023 smo prvič presegli milijardo evrov dodane vrednoti, kar je za regijo pomemben mejnik. Temu sledijo tudi drugi kazalniki, izpostavil pa bi rast števila zaposlenih in rekordno nizko regijsko brezposelnost, rast EBITDA in dobička ter tudi rast povprečne plače na zaposlenega, ki je bila leta 2023 višja od slovenskega povprečja. Omenjene uspehe zagotavlja razpršenost in pestra sestava posavskega gospodarstva, upoštevajoč tako velikost gospodarskih družb kot njihovo glavno dejavnost. K uspehu so prispevale malodane vse dejavnosti, prednjači pa posavska energetika, saj skoraj polovico vse električne energije v Sloveniji proizvedemo prav v Posavju. Sledijo ji predelovalna dejavnost, ki zagotavlja tudi največ delovnih mest, pa trgovina, gradbeništvo, kmetijstvo (sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo) ter turizem s Termami Čatež na čelu.
Konkurenčna prednost na več stebrih
Ključni dejavnik regijskega gospodarskega uspeha so vodstva podjetij z vsemi zaposlenimi, ki so v vseh teh letih uspešno obvladovali tveganja in skupaj udejanjali vizije, ki so si jih zastavili. Regija gradi svojo konkurenčno prednost na več stebrih. Ključni steber so usposobljeni kadri s Šolskim centrom Krško - Sevnica na čelu. Sledijo steber več kot stoletne tradicije obrti in podjetništva pa geografski položaj in kakovostno življenjsko okolje. Zavzemamo se za usposobljene kadre za delo v posavskem gospodarstvu in obrti, zato mladim že v osnovni šoli pa tudi kasneje v srednji šoli omogočamo seznanitev s poklici s področja gospodarstva in obrti.
Pred regijo so tudi številni izzivi. Z energetskega vidika bo ključnega pomena novembrski referendum o podpori gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2). Verjamemo, da bo referendum izglasovan, saj je sprejemljivost gradnje drugega bloka v lokalnem okolju pa tudi širše že zdaj na zavidljivi ravni. K temu zagotovo prispeva tudi nedavni začetek gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Verjamemo tudi v dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi z gradnjo zadnje v verigi, to je HE Mokrice. Pri tem pa še posebno poudarjamo vključenost slovenskega gospodarstva, ki je na visoki ravni, saj bodo gradnjo skoraj v celoti izvedla slovenska podjetja. S stališča infrastrukture bo za sevniško in radeško gospodarstvo ključnega pomena gradnja osrednjega kraka tretje razvojne osi. Skrbi nas, ker se na tem področju trenutno ne dogaja nič, smo pa prepričani, da se bo v najkrajšem času začela gradnja dodatne cestne povezave med Krškim in Brežicami, ki bo še bolj zbližala kraja in dodatno pospešila logistične tokove. Nujna je posodobitev železniške proge na razdalji Zagreb–Ljubljana, kjer bi moral biti potovalni čas vključno s postanki manj kot eno uro.
Dodana vrednost ključni kazalnik uspeha
In kje želimo biti v prihodnje? V gospodarstvu odgovor vidimo v dodani vrednosti kot ključnem kazalniku uspeha. V Posavju je dodana vrednost na zaposlenega že zdaj nad slovenskim povprečjem, cilj pa je, da bi regija dosegla povprečje najrazvitejših držav EU. Upoštevajoč večdesetletne izkušnje vidimo priložnosti v vzpostavitvi dobavnih verig slovenskega gospodarstva za gradnjo jedrskih elektrarn na ravni EU in tudi širše. Skupaj z nadaljnjimi naložbami v kadre, digitalizacijo z zelenim prehodom ter razvojem in inovacijami nam bo nadaljnja rast dodane vrednosti zagotovo uspela. Na področju kakovosti življenja pa bo regija prepoznavnejša kot turistična destinacija z bogato zgodovino in številnimi gradovi, pestrim kulturnim dogajanjem, izvirno kulinariko in z možnostjo aktivnega preživljanja prostega časa.
Darko Gorišek je direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško.
