V preteklem letu sta se za lastništvo papirnice Vipap Videm Krško spopadla poslovnež Aleksander Jereb, prek podjetij Kompas Shop in Astra Invest, ter komunalno in gradbeno podjetje Kostak, v katerem je občina Krško 43-odstotna lastnica. Pri nakupih terjatev od upnikov sta bili z Jerebom povezani podjetji spretnejši: odkupiti jima je uspelo dobro polovico, medtem ko je Kostak pridobil približno četrtino terjatev. Ker se s takšnim izidom ni sprijaznil, je na sodišče vložil številne pritožbe in ugovore.

Ena ključnih je bila pritožba na odločitev krškega okrožnega sodišča o prisilni poravnavi s konca lanskega leta. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi delno ugodilo in zadevo v presojo vrnilo prvostopenjskemu sodišču. To je v četrtek odločilo, da je pritožba Kostaka neutemeljena, in ponovno potrdilo sklep o prisilni poravnavi. Nobeno presenečenje ne bo, če se bo Kostak zoper zadnjo odločitev krškega sodišča ponovno pritožil, kar bo pravnomočnost prisilne poravnave ene največjih papirnic v Sloveniji podaljšalo še za kakšna dva, tri mesece. Več pravnikov, s katerimi smo govoril in ki so želeli ostati neimenovani, sicer meni, da Kostak nima več veliko možnosti, da bi se dokopal do večinskega lastniškega deleža papirnice.

Očitki Kostaka temeljijo
na sklepanju

Kot je krško okrožno sodišče izpostavilo v sklepu o prisilni poravnavi, se »po celoviti presoji zatrjevane zlorabe pravic očitki Kostaka niso združili v zaključen krog indicev, ki bi utemeljeval sklep o zlorabi pravice, ampak so ostali na ravni sklepanj«. Po navedbah sodišča je bil temeljni očitek Kostaka v prisilni poravnavi, da so z Vipapom Videm Krško povezane osebe (češki lastniki papirnice, op. p.) odsvojile terjatve, s katerimi kot povezane osebe niso smele glasovati in jih konvertirati v lastniške deleže, in se s tem izognile omenjenima zakonskima prepovedma. Namen prepovedi glasovanja povezanih oseb je namreč v tem, da bi z dolžnikom povezane osebe vplivale na izid glasovanja in izglasovale prisilno poravnavo z vsebino, ki bi lahko bila škodljiva za druge upnike. V konkretnem primeru bi lahko bila zloraba pravic izkazana, meni sodišče, če bi Kostak dokazal, da je Vipap CZ terjatve odsvojil bodisi začasno bodisi le fiktivno oziroma da bi tudi po prenosu terjatev še vedno ohranil lastniški interes. Prav tako Kostaku ni uspelo dokazati, da bi bila Kompas Shop in Astra Invest z dolžnikom povezani osebi zaradi tesnih kapitalskih in osebnih vodstvenih povezav z dolžnikom.

Vipap Videm Krško je bil od leta 2008 v lasti češke države, češki konzorcij RIDG, ki združuje več podjetij, je krško papirnico prevzel leta 2019, hkrati pa od več bank upnic odkupil terjatve do papirnice. V postopku prisilne poravnave si je tako kot z Jerebom povezani podjetji tudi Kostak prizadeval, da bi odkupil terjatve do Vipapa Videm od češkega konzorcija lastnikov, vendar zaradi prenizkega ponujenega zneska ni bil uspešen. Ravno te terjatve so v lastniški vojni za Vipap Videm, ki ima v lasti nekaj deset hektarjev veliko zemljišče, v bližini avtoceste in železnice, na katerem je možna industrijska gradnja, prevesile jeziček na tehtnici.

Kot je pojasnila Milena Resnik, ki je potem, ko je v papirnici prehodila vse karierne stopničke, njeno vodenje prevzela v začetku prisilne poravnave in jo uspela prestrukturirati, je krivda za nerazumno trajanje postopka obremenjenost sodišča s številnimi pritožbami Kostaka. »Zaradi podaljševanja agonije papirnica na trgu ne more poslovati prosto, brez zakonskih omejitev, vendar je zaradi težke situacije ne bo ustavila ena muha, zato ves čas prisilne poravnave poslujemo in se borimo za obstanek,« je dejala Resnikova.

»Vemo, da smo na pravi poti«

Po njenih besedah bosta s prihodom novih lastnikov poplačilo dogovorjenih obveznosti v prisilni poravnavi pa tudi nadaljevanje rednega poslovanja in vlaganja v nadaljnji razvoj proizvodnje bistveno lažja. »Trenutno papirnica zaposluje oziroma je od njenega poslovanja odvisnih več kot 300 oseb, vodstvo pa na trgu proizvodnje papirja vidi številne priložnosti in potencial za rast, kar nam daje dodatno energijo za nadaljnje delo. Tudi ob izraženi podpori lokalne skupnosti vemo, da smo na pravi poti in da Vipap Videm Krško čakajo dobri časi,« je dodala Resnikova. Kako so poslovali v prvem polletju letošnjega leta, Resnikova ni želela razkriti, iz zadnjega rednega mesečnega poročila za maj pa je razvidno, da so v tem mesecu ustvarili 5,6 milijona evrov prihodkov iz poslovanja in 110.000 evrov čistega dobička. Iz javno dostopnih mesečnih poročil poslovanja je razvidno, da Vipap Videm Krško od oktobra lani neprekinjeno posluje dobičkonosno.

V postopku prisilne poravnave je bilo prijavljenih približno 34 milijonov evrov, od tega je bilo navadnih, torej tistih, na katere prisilna poravnava učinkuje, približno 16 milijonov evrov. Preostale so zavarovane in prednostne, okoli pol milijona evrov terjatev pa je bilo prerekanih. Navadnim upnikom je Vipap Videm ponudil 15-odstotno poplačilo terjatev do konca leta 2025 brez obresti, upnikom, ki imajo v lasti zavarovane terjatve, pa od letošnjega leta dalje štiri leta 15-odstotno plačilo glavnice, v letu 2027 pa 40-odstotno. Od novembra 2021 do poplačila se zavarovane terjatve obrestujejo s triodstotno fiksno obrestno mero. Tako navadni kot ločitveni upniki so se lahko odločili, da del svojih terjatev pretvorijo v osnovni kapital papirnice.

Priporočamo