Slovenci naj bi za pirhe in velikonočne potice porabili okoli deset milijonov jajc ali približno ducat na gospodinjstvo. V primerjavi s preteklostjo je velika razlika predvsem v deležu jajc iz posameznih tipov reje kokoši. Še leta 2018 je bilo v Sloveniji skoraj 62 odstotkov baterijske reje (reje kokoši nesnic v kletkah), zdaj je njen delež upadel pod petino.
Jajca iz baterijske reje izginjajo iz trgovin
Pred štirimi leti so začeli zaščitniki živali trgovce pozivati, naj s svojih polic umaknejo jajca (označena s številko 3) kokoši, vzrejenih v kletkah (baterijska reja), ki je živalim najmanj prijazna. Lidl in Hofer sta to storila že leta 2017, kmalu so jima sledili tudi drugi trgovci. V začetku tega leta je bilo v Sloveniji registriranih 223 obratov za rejo kokoši nesnic, od tega 17 odstotkov za baterijsko rejo. Največ (dobrih 43 odstotkov) je hlevske reje, najmanj (dobrih dvanajst odstotkov) pa ekološke.
V Meji Šentjur, ki je po obsegu prireje jajc v Sloveniji na drugem mestu, so imeli pred štirimi leti 64 odstotkov baterijske reje kokoši nesnic, slabo četrtino hlevske, pet odstotkov proste in sedem odstotkov ekološke reje. Danes je slika povsem drugačna. Andrej Ocepek, dolgoletni vodja komerciale v tem podjetju, nam je pojasnil, da ima Meja Šentjur skupaj s kooperanti približno petino manj kokoši kot pred leti, saj so pri pridelavi jajc z baterijske reje prešli na ekološko. Danes imajo dobro četrtino (78 odstotkov) hlevske reje (živali živijo v hlevu, po katerem se prosto gibljejo), deset odstotkov ekološke reje (kokoši so podnevi na prostem, uživajo le ekološko krmo), proste reje (kokoši so čez dan zunaj in se prosto pasejo) je okoli sedem odstotkov, baterijske reje oziroma reje v kletkah pa je le še slabih pet odstotkov. Ocepek nam je pojasnil, da po jajcih iz baterijske reje še vedno povprašujejo predvsem gostinci (hoteli in restavracije), medtem ko je trgovcev, ki jih imajo v svoji ponudbi, vsak dan manj.
Kokoši na domačih dvoriščih je vse več
V Meji Šentjur na leto pridelajo okoli petdeset milijonov jajc in pred veliko nočjo zaradi velikega povpraševanja po jajcih napolnijo vse razpoložljive hleve. »Manjše število kokoši je poleti, ker takrat poraba jajc upade. Se je pa zelo povečala v prvem valu covida pred dvema letoma, ko kljub polnim hlevom nismo mogli zadovoljiti povpraševanja. Lani je prodaja jajc upadla v primerjavi s prvim covidnim letom, se je pa po statističnih podatkih v letu 2021 za enajst odstotkov povečalo število kokoši nesnic. Predvidevamo, da je vse več kokoši po domačih dvoriščih,« nam je dejal Andrej Ocepek.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) so se lani jajca podražila za dobrih dvanajst odstotkov, draženje se nadaljuje tudi letos, vendar sogovornik poudarja, da je zelo težko oceniti, koliko bo njihova cena višja v tem letu, saj je to v kar 85-odstotnem deležu odvisno od surovin, katerih cene so zelo nepredvidljive. Največji strošek pri prireji jajc je krma, ki jo v pretežni meri sestavljata koruza in pšenica. Cene krme še vedno naraščajo, za nameček je tudi primanjkuje. »Mlade kokoši prvih osemnajst tednov, preden začnejo nesti jajca, jedo samo krmo, ki je iz tedna v teden dražja. Tu je še embalaža, ki se je v zadnjem mesecu podražila za dobro petino, na stroškovnik zaradi prevoza krme, embalaže in pakiranih jajc do kupca močno vplivajo tudi cene goriva. Samo lani se je krma za kokoši podražila za osemnajst odstotkov, cena embalaže pa za osemindvajset. Za okoli petnajst odstotkov so bile dražje surovine za ekološko krmo in posledično tudi ekološke kokoši, kar terja še večji dvig cen ekoloških jajc,« nam je razmere opisal Andrej Ocepek.
Po izbruhu vojne v Ukrajini so cene krme dodatno poskočile, začelo je je tudi primanjkovati. »Z dobavitelji smo dosegli dogovor, da nam bodo zagotavljali surovine v enaki količini kot doslej, da bi lahko ohranili sedanji obseg prireje jajc. Toda s privolitvijo v zagotovitev surovin smo sprejeli plačilo tržne cene posamezne surovine. Količinski zakupi niso mogoči, cena pa je popolnoma odvisna od trga. Dostikrat velja načelo kdor da več. Zaradi naraščanja cen plina in elektrike močno naraščajo tudi cene embalaže za jajca, in če plina ne bo dovolj, bo primanjkovalo tudi embalaže,« svari Ocepek in dodaja, da je z začetkom vojne v Ukrajini upadla tudi ponudba jajc v Evropi.
