Pod soj žarometov Gazela postavlja zglede podjetniške rasti; podjetja in ljudi, ki jih poganjata ustvarjalnost, ambicioznost in razvoj. O njih v svoji knjigi Halcom: pogled v prihodnost Matjaž Čadež, dolgoletni predsednik sveta Gazele, zapiše: »Noben pravi podjetnik ne dela za denar. Delajo za idejo. Delajo za uresničitev tega, kar vedo, da lahko ustvarijo. Kar vedo, da lahko spremenijo v svetu. In ta ideja je nora. Povleče te vase, da še takrat, ko bi odnehal, ne moreš.«

V procesu metodologije, katerega začetek je poslovno-finančna analitika in cilj modrost izbire najboljših med najhitreje rastočimi, deseterica strokovnjakinj in strokovnjakov v metodološki komisiji v sodelovanju z dvanajstimi gospodarskimi regijskimi zbornicami in 35-članskim svetom Gazele vsako leto izbere podjetja, ki so poslovni in družbeni svetilnik rasti. Ustvarjanja nove vrednosti, novih delovnih mest in pogojev za večjo blaginjo v družbi.

Nadpovprečna rast in zdravo poslovanje

Na podlagi šestih regijskih in nacionalne lestvice najhitreje rastočih podjetij – za ta projekt jih v maju pripravijo analitiki družbe Dun & Bradstreet – izbor v prvi fazi preverja, katera podjetja so možni kandidati. Ti morajo imeti vsaj 15 zaposlenih in najmanj 400.000 evrov čistih prihodkov od prodaje ter izpolnjevati pogoje, povezane z uspešnostjo poslovanja. Med temi je visoka ali vsaj srednja ocena bonitetne odličnosti. S predlogi kandidatov, uvrščenih na lestvico, se vključujejo tudi regijske gospodarske zbornice. Kandidate za regijsko gazelo lahko predlagajo tudi člani sveta Gazele. Za zlate gazele, ki so že prejemnik priznanja, velja štiriletni embargo na možnost vključitve v izbor.

V prvem koraku se v namizni raziskavi posvetimo tako poslovno-finančnim podatkom, ki vključujejo bonitetno oceno, indeksu rasti zaposlenih DaBeg in indeksu verjetnosti preživetja kot tudi dejavnosti: s čim podjetje ustvarja vrednost na trgu. Izboru kandidatov sledi raziskovalni intervju. Izkušeni člani in članice metodološke komisije raziskujejo podjetniško zgodbo, poslovni model in trajnostno naravnanost podjetij.

Šest regijskih finalistov

Na podlagi opravljenih intervjujev v vsaki od šestih regij metodološka komisija konec avgusta v sodelovanju z dvanajstimi regijskimi gospodarskimi zbornicami odloča o prejemnikih regijskega priznanja gazela. Razprava temelji na utemeljevanju in izmenjavi razlogov, predvsem pa na prepoznavanju izjemnosti in vrlin vsakega od sodelujočih kandidatov.

Izmed treh regijskih nominirancev sodelujoči v strokovni razpravi soglasno izberejo regijsko gazelo leta: podjetje, ki med tremi podjetji v opazovanem letu po poslovnih podatkih in podjetniški zgodbi predstavlja najmočnejši zgled rasti in odličnosti. Regijski predstavnik je hkrati tudi finalist za najvišje nacionalno priznanje zlata gazela leta. Metodološka komisija in regijske zbornice s svojim kolektivnim glasom sodelujejo tudi v končni odločitvi o zlati gazeli.

Odločitev s konsenzom in pogledom v prihodnost

Svet Gazele, sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel, uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti ter deležnikov blagovne znamke Gazela, na vsakoletni jesenski seji odloči, kdo so prejemniki prestižnega priznanja zlata, srebrna in bronasta gazela leta. V obsežni razpravi članice in člani sveta Gazele obravnavajo različne vidike poslovnega uspeha, tveganj, kapacitete rasti in družbenega odtisa posameznega finalista za priznanje. Pomembno merilo je tudi etičnost poslovanja, ki jo podjetja izkazujejo s svojo poslovno kulturo, načinom delovanja ter odnosi navznoter in navzven. Odločitev v svetu Gazele je sprejeta s konsenzom.

Podatki o poslovanju prejemnikov priznanja zlata gazela skozi čas vztrajno kažejo, da je poslovanje teh podjetij visoko nadpovprečno glede na gospodarstvo. Zlate gazele izkazujejo odlike trdoživosti, sposobnosti preobrazbe in razvoja na dolgi rok: kot podjetja ali blagovne znamke, ki (pre)živijo kljub spremembam ali zahtevnim poslovnim preizkušnjam. Tudi zato so gazele del nacionalne zakladnice vrednosti. Pomagajo nam razumeti tisto, zaradi česar Slovenija navija za Primoža Rogliča, Andrejo Leški ali Gorana Dragića. Tudi podjetniki si prizadevajo, da zmorejo biti vse boljši; borijo se s tekmeci in želijo zmagovati, na dolge proge, v špici najboljših, trajnostno. Njihova tekma ni na koledarjih, njihova tekma je vsakodnevna, na trgu. Ko bodo čutili, da kot narod navijamo tudi za njih, bo med nami čedalje več gazel. Podjetij in ljudi, ki bodo rasla ter segala dlje, hitreje in višje. 

Mag. Edita Krajnović je vodja metodologije Gazele.

Priporočamo