Cimos je od leta 2017, ko je nadaljnje poslovanje obviselo na nitki, v lasti italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria. Natančneje, Cimos je del skupine TCH, ki vključuje še družbo Cogeme, prav tako specializirano za proizvodnjo turbopolnilnikov.
Palladio Finanziaria načrt o prodaji Cimosa kuje že dlje časa. V zadnjem času pa italijanski lastnik intenzivno išče kupca za koprsko družbo, smo izvedeli neuradno. Ali se Cimos prodaja v paketu z družbo Cogeme, ki jo je Palladio Finanziaria prevzel leta 2015, še ni znano. Le nekaj mesecev po Cimosovem prevzemu je sicer Palladio Finanziaria prodal družbo Dynamic Technologies, katere lastnik je bil od leta 2008 in prav tako deluje v avtomobilski panogi. Ena ključnih značilnosti finančnih skladov je, da po nekaj letih pridobljene naložbe oziroma prevzeta podjetja preprodajo.
Za Cimosom je težko, izgubarsko leto. V zadnjem četrtletju leta 2021 je izguba znašala 3,93 milijona evrov, je razvidno iz pred kratkim objavljenega poročila o izvajanju ukrepov prestrukturiranja, ki ga mora družba zaradi insolventnega postopka prisilne poravnave v preteklosti vsake tri mesece posredovati na sodišče. Na vprašanje, koliko so znašali prihodki od prodaje, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) in čisti poslovni izid, v Cimosu niso odgovorili.
Bo sedež ostal v Kopru?
Vsota izgub v vseh četrtletjih minulega leta znaša okoli 14 milijonov evrov (čisti poslovni izid minulega leta bi se lahko razlikoval od te vsote). Vsota prihodkov od prodaje v štirih četrtletjih minulega leta pa znaša okoli 172 milijonov evrov, je razvidno iz četrtletnih poročil o izvajanju ukrepov prestrukturiranja. V letu 2020, ko je bilo v državah članicah EU registriranih skoraj četrtina manj avtomobilov kot leto pred tem, je Cimos sicer ustvaril 153,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, pri čemer je izguba znašala 3,9 milijona evrov.
Kot so povedali v Cimosu, »jim Rusija povzroča skrbi«. Zadnje leto so se spopadali s covidom-19 in pomanjkanjem čipov, kar še ni povsem rešeno, nov problem pa bi lahko predstavljale otežene dobave neonskega plina iz Rusije in Ukrajine, ki je nujen za proizvodnjo čipov. Pojavila pa se je še nova zagata: pomanjkanje žic oziroma kablov. »V enem avtomobilu je okoli pet kilometrov kabla, njihov glavni dobavitelj prihaja iz Ukrajine. To zna zdaj postati resen problem za celotno evropsko avtomobilsko industrijo. Tudi veliko drugih dobaviteljev za avtomobilsko industrijo prihaja iz Ukrajine, zato so avtomobilski proizvajalci v Evropi vnovič začeli krčiti proizvodnjo – ali za dan na teden ali eno izmeno manj na dan. Naročila v Cimosu so sicer še vedno precej visoka, a bojimo se, da bo ta trend kmalu obrnjen,« so pojasnili v Cimosu. Dodali so, da je ponovno zaznati skok cen nekaterih surovin in materialov, kar bi lahko vplivalo na poslovni rezultat, zato se bodo verjetno morali s kupci ponovno pogajati o dvigih cen.
V dogovoru z bankami upnicami je Cimos lani prodal številne nepremičnine, vključno s poslovno stavbo v Kopru, in s tem znižal svoje finančne obveznosti. Poslovno stavbo je julija kupila družba Avto Krka NM, s katero se je Cimos dogovoril, da bo poslovne prostore še nekaj časa najemal. Koprska tovarna in orodjarna s pripadajočimi zgradbami in zemljiščem je bila aprila lani prodana turški družbi AK Automotive, ki je del turškega Kücükoglu Holdinga. Ta je leta 2018 od Cimosa odkupil proizvodni program kinematike in najel njegove proizvodne zmogljivosti. Že leta 2018 pa je Cimos trgovski verigi Lidl prodal večje zemljišče ob zdaj že nekdanjem koprskem proizvodno-poslovnem kompleksu. Ob prodaji nepremičnin v Kopru se zastavlja vprašanje, koliko časa bo Cimos še imel sedež v Kopru, za kar so se Italijani zavezali ob prevzemu.
Rast obveznosti iz poslovanja
Poleg nepremičnin v Kopru je Cimos lani prodal tudi številne nepremičnine v Mariboru. Najprej so bili junija družbi Tlakovci Podlesnik prodani trije industrijsko-skladiščni objekti s pripadajočim zemljiščem, ki jih je Cimos dlje časa uporabljal kot livarno. Junija se je Cimos s Poslovno proizvodno cono Tezno dogovoril o prodaji skladišča v Mariboru; posel so zaključili decembra lani. Takrat je bil zaključen še prodajni postopek proizvodne stavbe za mehansko obdelavo, ki jo je kupila družba Ma-tisk.
Po odprodaji nepremičnin v Kopru in Mariboru je Cimosu v Sloveniji ostala še tovarna v Senožečah in livarna v Vuzenici. Kot so pojasnili v Cimosu, imajo še naprej tovarne v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Tovarno v Rusiji, ki jo je imel Cimos, pa je pred leti kupil eden od nekdanjih sodelavcev, ki je bil že takrat zanjo zadolžen.
Z odprodajo nepremičnin je Cimos lani bistveno zmanjšal svojo zadolženost, so v Cimosu izpostavili v četrtletnem poročilu poslovanja. Dolgoročne finančne obveznosti so konec lanskega leta znašale 27,85 milijona evrov, kar je bilo 17,7 milijona evrov manj kot leto pred tem. Kratkoročne finančne obveznosti pa so 31. decembra lani znašale 8,73 milijona evrov, kar je bilo slab milijon več kot leto pred tem. Na vprašanja o Cimosovi prodaji od Gina Bertija, glavnega izvršnega direktorja Cimosa in enega od ključnih mož družbe Palladio Finanziaria, odgovorov nismo prejeli.
