Inflacija se še naprej umirja. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bile cene življenjskih potrebščin septembra za 0,6 odstotka višje, v primerjavi z avgustom pa so ostale enake. S tem je bila septembra, drugi mesec zapored, inflacija na letni ravni nižja od enega odstotka.
Največ, za 0,4 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 3,9 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura. Po 0,3 odstotka so dodale višje cene alkoholnih pijač in tobaka, ki so se podražile za 4,9 odstotka, izdelki in storitve v zdravstvu, ki so bili dražji za 4,7 odstotka, cene v restavracijah in hotelih, ki so se v zadnjem letu povečale za 4,2 odstotka, ter cene hrane in brezalkoholnih pijač; na letni ravni so se podražile za 1,5 odstotka. Po drugi strani so letno inflacijo za eno odstotno točko ublažile nižje cene iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Te cene so se v zadnjem letu znižale za 6,1 odstotka.
Po zaključku poletnih razprodaj oziroma s prihodom jesensko-zimske kolekcije so se septembra cene oblačil podražile za 16,6 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,7 odstotne točke. Ta rast je bila skoraj izničena s septembrsko pocenitvijo počitniških paketov za 12,3 odstotka, kar je inflacijo ublažilo v višini 0,6 odstotne točke. K znižanju mesečne stopnje rasti inflacije so za 0,1 odstotne točke prispevale tudi za 5,5 odstotka cenejše nastanitvene storitve. K znižanju inflacije za 0,1 odstotne točke so septembra prispevale še cene v skupini električna energija, plin in druga goriva, pri čemer so v tej skupini najbolj, za 8,4 odstotka, upadle cene trdnih goriv.
Podatki o septembrskih inflacijskih gibanjih v vseh državah EU, ki jih objavlja Eurostat, še niso na voljo. V avgustu pa je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v državah članicah EU 2,4-odstotna, pri čemer je bila najvišja, 5,3-odstotna, v Romuniji, najnižja, 0,8-odstotna, pa v Litvi. Z 1,1-odstotno inflacijo se je Slovenija uvrstila med države z najnižjo letno inflacijo. V državah evroobmočja je bila avgusta inflacija 2,2-odstotna. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji septembra 0,7-odstotna, leto pred tem pa 7,1-odstotna.
Presežek s tujino
Po včeraj objavljenih podatkih Sursa je slovensko gospodarstvo s tujino v drugem četrtletju letošnjega leta ustvarilo presežek v višini 956 milijonov evrov oziroma 5,7 odstotka BDP, sektor država pa je ustvaril primanjkljaj v višini 390 milijonov evrov oziroma 2,3 odstotka BDP.
V Sursu so včeraj objavili tudi podatke o lanski blagovni menjavi blaga in storitev, iz katerih je razvidno, da je slovensko gospodarstvo lani s tujino izkazalo presežek v višini 2,79 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka BDP, leto prej pa je ustvarilo primanjkljaj v višini 784 milijonov evrov oziroma 1,4 odstotka BDP. Saldo menjave s tujino je lani znašal skoraj 4,1 milijarde evrov. Ob tem se je blagovna menjava na medletni ravni znižala: uvoz blaga se je znižal za 8,5 odstotka, izvoz blaga pa za 2,1, kar je bil odraz izboljšanja pogojev menjave s tujino. Po drugi strani se je vrednost storitvene menjave tako pri uvozu kot uvozu lani povečala za 5,9 odstotka.
