K letni inflaciji so cene naftnih derivatov ter hrane in brezalkoholnih pijač prispevale po 1,5 odstotne točke. V prvi skupini so se tekoča goriva podražila za 35,9 odstotka ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 odstotka, pri čemer so bile cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile medtem v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 9,2 odstotka.
Višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 9,2 odstotka) so prispevale 0,7 odstotne točke. Med podražitvami v medletni primerjavi so po navedbah statistikov izstopale tudi za 11 odstotkov višje cene avtomobilov in za 7,9 odstotka višje cene gostinskih storitev. Prve so k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke, druge pa 0,4 odstotne točke. Na drugi strani so nižje cene električne energije ob državnem posegu v omrežnine in nekatere druge dajatve letno inflacijo ublažile za 0,8 odstotne točke. Cene elektrike so bile nižje za 21,6 odstotka.
Cene blaga so bile aprila v povprečju za 7,9 odstotka višje kot pred letom dni, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe se je podražilo za 9,1 odstotka, trajno blago za 8,8 odstotka in poltrajno blago za 2,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila aprila štiriodstotna.
Inflacijo najbolj zvišujejo podražitve hrane in počitnic
K mesečni inflaciji so največ, po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 odstotka) in počitniških paketov (za 19,2 odstotka). V skupini hrana so se najbolj podražili olje in maščobe (za sedem odstotkov), meso (za 6,3 odstotka), zelenjava (za 5,2 odstotka) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 odstotka).
Kljub zamrznitvi plačevanja omrežnin in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije je bila dražja kot marca tudi električna energija (za 11,6 odstotka), k mesečni inflaciji pa je prispevala 0,3 odstotne točke.
Za prav toliko so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 odstotka). K inflaciji so 0,2 odstotne točke dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale na primer še višje cene cigaret (za 2,5 odstotka), najemnin (za 6,2 odstotka), zbiranja odpadkov (za devet odstotkov), plina (za 5,8 odstotka) in najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 odstotka). Po drugi strani opaznejših pocenitev v aprilu na statističnem uradu niso zaznali.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila aprila 7,4-odstotna, mesečna inflacija po tem kazalniku pa je dosegla 2,1 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 4,2-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,6 odstotka, cene storitev pa za pet odstotkov. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10 odstotkov, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,4 odstotka.
Inflacija ostaja na rekordnih ravneh tudi v območju evra
Stopnja inflacije v območju evra ostaja na rekordnih ravneh, saj vojna v Ukrajini še naprej spodbuja rast cen energentov. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je imelo 19 držav s skupno evropsko valuto aprila 7,5-odstotno inflacijo, potem ko je bila marca rast cen 7,4-odstotna. Stopnja inflacije v območju evra že od lanskega novembra iz meseca v mesec podira nove rekorde. Zdaj je na najvišjih ravneh, odkar je Eurostat v januarju 1997 začel izračunavati ta kazalnik. Na mesečni ravni so se cene v aprilu zvišale za 0,6 odstotka.
Aprila so inflacijo vnovič najbolj poganjali energenti, ki so se na letni ravn podražili za 38 odstotka, potem ko je bila marca njihova rast 44,4-odstotna.Sledijo hrana, alkohol in tobačni izdelki s 6,4-odstotno rastjo cen (marca 5 odstotkov), industrijski proizvodi brez energentov s 3,8-odstotno rastjo (marca 3,4 odstotka) in storitve, ki so bile ta mesec za 3,3 odstotka dražje kot pred letom (marca 2,7 odstotka).
Najvišjo letno inflacijo je imela aprila po podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, Estonija, kjer so se cene zvišale za kar 19 odstotkov. Dvomestne stopnje rasti cen so beležile še Litva (16,6 odstotka), Latvija (13,2 odstotka), Nizozemska (11,2 odstotka) in Slovaška (10,9 odstotka). V Sloveniji je bila letna inflacija 7,4-odstotna.
Proizvodnja v Sloveniji še naprej raste
Skupni obseg proizvodnje v slovenskem gospodarstvu kljub vse večjim izzivom v mednarodnem okolju še naprej raste. Indeks, ki so ga začeli s tem letom objavljati na statističnem uradu in predstavlja približek gibanju BDP na mesečni ravni, je bil v prvih dveh mesecih leta za 12,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.
Kazalnik je bil februarja za 0,9 odstotka večji kot v prejšnjem mesecu, januarja pa je bila mesečna rast 0,5-odstotna. Najvišja rast je bila februarja dosežena v gradbeništvu (8,4 odstotka), področje predelovalne industrije pa je bilo ob izzivih, s katerimi se sektor sooča po vsem razvitem svetu, edino, na katerem se je indeks v tej primerjavi zmanjšal (za 8,3 odstotka). V trgovini na drobno je bila mesečna rast dvoodstotna, v storitvah pa 3,5-odstotna.
Glede na februar lani je bil skupni indeks višji za 8,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi se je najbolj zvišal v gradbeništvu (za 32,2 odstotka), industrija pa je bila edino področje z zmanjšanjem indeksa (za 1,2 odstotka). V trgovini na drobno je bila rast 9,4-odstotna, v storitvah pa 15,5-odstotna. V obeh primerjavah so k temu precej pripomogle tudi manj stroge koronske omejitve glede na enako obdobje lani.
V primerjavi s prvima dvema mesecema prejšnjega leta je bil skupni indeks višji za 12,1 odstotka. Najbolj se je zvišal v gradbeništvu (za 24,1 odstotka) in v storitvenih dejavnostih (za 19 odstotkov). V trgovini na drobno je bil višji za 13,8 odstotka, v predelovalni industriji pa za 3,9 odstotka.
Tudi prodaja v storitvah in trgovini spet z rastjo
Skupni obseg prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je bil februarja po podatkih statističnega urada za 2,9 odstotka večji kot januarja. S tem je bil spet na poti rasti, saj se je mesec dni prej zmanjšal za 0,1 odstotka. K 2,9-odstotni februarski skupni rasti obsega prodaje so več prispevale storitvene dejavnosti. V teh se je obseg prodaje povečal za 3,5 odstotka, medtem ko se je v trgovini za dva odstotka..
Med storitvenimi dejavnostmi je obseg prodaje najbolj zrasel v poslovanju z nepremičninami, in sicer za 10,8 odstotka. Povečal se je še v prometu in skladiščenju (za 3,4 odstotka), gostinstvu (za 3,1 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 1,8 odstotka). Zmanjšal pa se je v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 2,4 odstotka) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 0,6 odstotka). Tudi na letni ravni so storitvene dejavnosti zrasle bolj kot trgovina. V primerjavi s februarjem 2021 je bil skupni obseg prodaje večji za 13,4 odstotka, pri čemer je v storitvenih dejavnostih zabeležil 15,5-odstotno rast, v trgovini pa 9,4-odstotno.
Obseg prodaje se je na letni ravni povečal v vseh skupinah storitvenih dejavnosti, najbolj pa v gostinstvu (za 198 odstotkov). Sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti (za 12,9 odstotka), promet in skladiščenje (za 8,3 odstotka), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (za 7,3 odstotka), poslovanje z nepremičninami (za 2,5 odstotka) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (za 0,8 odstotka).
V prvih dveh mesecih letos je bil skupni obseg prodaje za 17,3 odstotka večji kot v istem obdobju leta 2021. Rast v storitvenih dejavnostih je bila 19,0-odstotna, v trgovini pa 13,8-odstotna. Obseg prodaje se je povečal v vseh skupinah storitvenih dejavnosti, najbolj izrazito pa v gostinstvu (za 216,7 odstotka).
Anketna brezposelnost marca navzdol na štiri odstotke
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila v marcu štiriodstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja in 1,1 odstotne točke manj kot marca lani. Statistični urad RS ocenjuje, da je bilo marca brezposelnih okoli 41.000 oseb.
Med brezposelnimi osebami, starimi od 15 do 74 let, je bilo marca polovico moških in polovico žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila 3,7-odstotna, med ženskami pa 4,4-odstotna, je danes sporočil statistični urad.
Območje z evrom v prvem trimesečju z malenkost počasnejšo rastjo
Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je po sezonsko prilagojenih podatkih v prvih treh mesecih letošnjega leta na četrtletni ravni povečal za 0,2 odstotka, kar je malenkost nižja rast kot v prejšnjem četrtletju. Celotna EU je v tem času zabeležila 0,4-odstotno gospodarsko rast, kaže danes objavljena prva ocena Eurostata. Eurostat je popravil tudi oceno za zadnje lansko četrtletje, in sicer se je BDP območja z evrom tedaj na četrtletni ravni zvišal za 0,3 odstotka, BDP unije pa za 0,5 odstotka.
Na letni ravni je bila gospodarska rast v območju z evrom med januarjem in marcem petodstotna, v celotni EU pa 5,2-odstotna. Med oktobrom in decembrom lani se je obseg BDP v državah z evrom okrepil za 4,7 odstotka, v vseh članicah unije pa za 4,9 odstotka.
Vojna v Ukrajini je upočasnila okrevanje gospodarstva po pandemiji covida-19, prav tako pa otežuje prihodnje napovedi, navajajo tuje agencije. Gospodarsko sliko še dodatno otežujejo strogi koronski ukrepi na Kitajskem, zaradi česar se pojavljajo še dodatne težave v dobavnih verigah, ki hromijo svetovno gospodarstvo. Na drugi strani pa se zaradi sprostitve koronskih ukrepov v območju z evrom krepi storitveni sektor.
Med članicami, za katere je imel Eurostat na voljo podatke, je imela v prvih treh mesecih letos najvišjo gospodarsko rast Portugalska, kjer se je obseg BDP v primerjavi s četrtletjem prej zvišal za 2,6 odstotka. Sledita Avstrija (+2,5 odstotka) in Latvija (+2,1 odstotka). Na drugi strani lestvice se je obseg BDP na Švedskem (-0,4 odstotka) in v Italiji (-0,2 odstotka) skrčil.
Nemčija se je za las izognila recesiji
Nemško gospodarstvo, največje v Evropi, se je na četrtletni ravni okrepilo za 0,2 odstotka, kar pomeni, da se je Nemčija za las izognila tehnični recesiji, ki nastopi po dveh zaporednih četrtletnih zmanjšanjih BDP. V zadnjem lanskem četrtletju se je namreč nemški BDP znižal za 0,3 odstotka.
Rast drugega največjega evropskega gospodarstva, francoskega, pa je v prvem letošnjem četrtletju padla na nič, saj so gospodinjstva zmanjšala potrošnjo zaradi vse višje inflacije in vojne v Ukrajini. Rezultat je slabši od pričakovanj, saj je centralna banka pričakovala 0,25-odstotno letno rast BDP,. V zadnjem lanskem četrtletju je bila gospodarska rast v državi 0,8-odstotna, medtem ko je bila v tretjem lanskem četrtletju triodstotna.
Na letni ravni so bile stopnje rasti v vseh članicah pozitivne, najvišja pa je bila na Portugalskem (+11,9 odstotka). Sledita Avstrija (+8,7 odstotka) in Španija (+6,4 odstotka). Podatki za Slovenijo bodo znani konec maja.
