Te dni v Portorožu poteka 29. poslovno-tehnološka NT konferenca, največji tovrstni dogodek v državi, na katerem je zbranih več kot 2000 udeležencev. Slovenija je tudi sicer vabljiva dežela za organizacijo poslovnih srečanj. Svetu se predstavlja kot popolna kulisa za nepozabne in najbolj inovativne dogodke. Pri nas se lahko hitro zapeljete do Alp, večjih mest, Sredozemlja, Krasa, term in zdravilišč.
V Sloveniji je ključni predstavnik in koordinator tako imenovane industrije srečanj Kongresni urad Slovenije, ki na tem področju deluje 20 let in združuje skoraj 70 članov, predstavnikov različnih segmentov turizma in gospodarstva. Skupaj s Slovensko turistično organizacijo uspešno promovira Slovenijo na mednarodnih trgih kot destinacijo, primerno za organizacijo poslovnih dogodkov, konferenc, motivacijskih potovanj in drugih oblik srečanj.
Ekonomski učinki
»Ta segment turizma, ki je opredeljen tudi kot eden ključnih stebrov slovenskega turizma, je pomemben predvsem zaradi ekonomskih učinkov, saj ustvarja znatne prihodke za destinacije, mesta in prizorišča, ki gostijo dogodke. Seveda tudi z dodatnimi gospodarskimi in finančnimi koristmi za hotele, restavracije in lokalna podjetja. Industrija srečanj močno vpliva na desezonalizacijo turizma, saj navadno ti gostje prihajajo ravno izven naše (poletne) sezone,« opisuje direktor Kongresnega urada Fredi Fontanot.
Ta segment je po besedah sogovornika izrednega pomena tudi zaradi »mreženja in izmenjave znanja«, saj dogodki služijo kot središča za strokovnjake za izmenjavo idej, odkrivanje inovacij in razvoj novih poslovnih priložnosti. Poleg tega močno spodbuja turizem, saj poslovni potniki, ki obiskujejo poslovne dogodke, pogosto podaljšajo svoje bivanje za prosti čas ali se vrnejo na destinacijo s partnerji, prijatelji ali tudi sami ter tako prispevajo k lokalnemu turističnemu gospodarstvu.
Prednjačita Ljubljana in Obala
Zaradi primerne infrastrukture, torej kongresnih centrov in hotelov, se največji kongresi pri nas odvijajo običajno v Ljubljani in na Obali, predvsem v Portorožu. Bled se lahko pohvali z Blejskim strateškim forumom z okoli 1300 udeleženci in številnimi manjšimi kongresi in konferencami z manj kot 500 udeleženci. Te pa se organizirajo še v Mariboru, Celju in na nekaj drugih lokacijah po vsej državi.
Po številu udeležencev dogodka, ki smo ga gostili pri nas, je na prvem mestu kongres mednarodne čebelarske zveze leta 2003, na katerem se je zbralo 2500 ljudi. Sledita mu Espid iz leta 2019 z 2400 udeleženci in Ten T-Days leta 2018 z 2300 gosti. Tudi v prihodnjem letu je napovedanih že kar veliko število dogodkov, ki jih bodo gostile naše kongresne destinacije. V Portorožu tako pričakujejo dva velika kongresa s približno 1000 udeleženci. To je ponovno kongres Dynamic minds in dogodek Go Diamond N21.
»V Ljubljani so nekoliko bolj zadržani s podatki in napovedanimi dogodki, saj jih še ne želijo razkriti, kar je seveda razumljivo. Se nam pa v prihodnjem letu obeta preplet kongresov tako s področja različnih vej medicine, korporativnih dogodkov kot tudi zelo pomembnih mednarodnih političnih dogodkov,« pravi Fontanot.
Tako je že znano, da podjetje Hyla, letošnji prejemnik Dnevnikove gazele za najboljše in najhitreje rastoče podjetje v osrednjeslovenski regiji, prihodnje leto svojo konferenco zopet organizira v Ljubljani. »Nanjo se že pripravljamo, pogodbo z izvajalcem imamo podpisano in dogovarjamo se z vsemi drugimi spremljajočimi izvajalci,« nam je povedala njihova direktorica prodaje Polona Golob Jamnik.
Podjetje, ki je na trgu uspelo z razvojem in proizvodnjo visokokakovostnih vodnih sesalnikov, sicer konference organizira po vsem svetu. Kot je dejala Golob-Jamnikova, imajo v Sloveniji izjemne izkušnje s Cankarjevim domom, ki ima na voljo za pripravo konferenc ekipo, tehniko in prostor. »Slovenija je konferenčni dejavnosti naklonjena, za dogodke nad 500 oseb imamo sicer na voljo malo različic. Za manjše dogodke je opcij seveda več,« je še dejala.
Zelena srečanja
Trendi v industriji srečanj trenutno v prvi vrsti narekujejo trajnost, saj je panoga z visoko pozornostjo usmerjena na okoljska vprašanja, ki spodbujajo »zelena srečanja«. Torej taka, ki zmanjšujejo količino odpadkov in ogljičnega odtisa, kot so okolju prijazna prizorišča, digitalni materiali, lokalni viri, uporaba reciklažnih materialov, čim manj zavržene hrane. »Trend je stopiti še dlje in organizirati dogodke, ki bodo pozitivno vplivali na lokacijo dogodka in njen razvoj ter po zaključku katerih bo za njimi na destinaciji ostala določena pozitivna zapuščina,« pripoveduje Fontanot.
Po pandemiji se srečujejo tudi z vse več povpraševanja po hibridnih ali virtualnih dogodkih, ki združujejo osebne in spletne izkušnje, da bi konference postale bolj dostopne širšemu številu udeležencev po vsem svetu. »Kot destinacija smo seveda najbolj naklonjeni dogodkom v živo, šele nato hibridnim dogodkom, saj tako na destinacijo prispe določeno število udeležencev in predavateljev. Taki dogodki so zvečine dostopni tudi online in s tem se doseže večje število zainteresirane javnosti in hkrati udeležencev. Na srečo se tega trenda še ne gre bati, saj je še vedno največ povpraševanja po tako imenovanih navadnih dogodkih v živo na destinaciji,« pravi sogovornik, ki med trendi izpostavlja tudi tehnološki razvoj in z njim vse več tehnološke integracije.
»Veliko je platform za dogodke, ki jih poganjajo umetna inteligenca, glasovanje v živo in navidezna resničnost. Te se vse pogosteje uporabljajo za izboljšanje sodelovanja udeležencev in racionalizacijo logistike. V turizmu tehnologijo pozdravljamo z odprtimi rokami in se veselimo razvoja in inovacij,« zaključuje Fontanot.
