Na Hrvaškem je letos skoraj 58.000 turističnih postelj več kot lani, kar je približno 3,3 odstotka več v primerjavi z lanskimi kapacitetami, ko je bilo nekaj več kot 1,72 milijona namestitev v hotelih, kampih, zasebnih apartmajih in nekomercialnem sektorju, kažejo podatki Hrvaške turistične skupnosti (HTZ). Večina novih postelj je v »zimmer frei« namestitvah in v nekomercialnih nepremičninah, ki jih lastniki lahko uporabljajo zase in svoje družine, a so tudi »siva cona«, okoli 52.000, kar je zvišanje za skoraj štiri odstotke. Obenem so se hotelske sobe okrepile za nekaj več kot 2200 novih postelj ali za 1,2 odstotka, približno 3500 novih namestitvenih enot ali 1,4 odstotka več je na voljo v kampih. V prvih sedmih mesecih je bilo turističnega obiska za tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Hoteli so s svojim manjšim deležem ustvarili več nočitev kot vsi apartmaji, ker je večina kapacitet v zasebnih namestitvah zapolnjena le v sezoni. Hoteli beležijo okoli šest odstotkov več nočitev kot lani, apartmaji le 1,5 odstotka več.

Že letos se je tako izkazalo, da so nekatere namestitve manj zasedene, nekatere bodo imele krajšo sezono, nekateri pa so že ponudili nižje cene in »last minute« aranžmaje. Prej bodo najete tiste namestitve, ki so kakovostnejše in na boljši lokaciji, ki torej zagotavljajo najboljše razmerje med ceno in ponujenim.

Sezona primerljiva z lansko

Ker je del ponujenih namestitev manj zaseden, se ustvarja vtis, da je sezona šibkejša kot lanska, vendar ni tako, je dejal predsednik HTZ Kristjan Staničić po torkovi objavi turističnih dosežkov za julij in prvih sedem mesecev. »Julijski obisk je v primerjavi z lanskim za tri odstotke manjši, medtem ko so nočitve približno enake. To so zelo dobri rezultati, v skladu z našimi pričakovanji. Gre za običajno turistično leto z običajnimi nihanji in trendi. Od 17. julija tako kot lani na Hrvaškem dnevno biva več kot milijon gostov,« je dejal dolgoletni šef HTZ. Je pa opozoril, da je dolgoročno absolutno nevzdržna rast števila postelj v družinskih in nekomercialnih namestitvah, kot se dogaja v zadnjih letih.

Glede na objavljene podatke sistema eVisitor hrvaške turistične organizacije je Hrvaško prejšnji mesec obiskalo okoli 4,67 milijona gostov, kar je tri odstotke manj kot lani. Ustvarili so okoli 29,45 milijona prenočitev, kar je skoraj povsem enako, kot je bilo julija 2023. Obenem so izpostavili, da je bilo v prvih šestih dneh avgusta zabeleženih več kot 842.000 turističnih obiskov, kar predstavlja šestodstotno zvišanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.

HTZ še navaja, da je Hrvaško do julija obiskalo 11,93 milijona gostov ali za tri odstotke več kot v prvih sedmih mesecih lani, obenem pa je bilo zabeleženih 57,66 milijona nočitev ali odstotno točko več. Od tega je bilo na Jadranu 54,7 milijona nočitev, kar je prav tako za odstotek več kot lani, v celinskem delu države pa 2,9 milijona nočitev, kar predstavlja šestodstotno rast, predvsem zahvaljujoč turistom, ki prihajajo v Zagreb.

Nemcev manj, Slovencev več

V prvih sedmih mesecih so največ nočitev ustvarili gostje iz Nemčije – 10,5 milijona, kar je za osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na drugem mestu so domači gostje z okoli 6,9 milijona nočitev, kar je približno na ravni lanskega leta. Na tretjem mestu so Slovenci s 6,4 milijona nočitvami ali triodstotno rastjo.

Predsezona pokriva junijsko in julijsko luknjo, večina oglaševanja HTZ pa je usmerjena na pred- in posezono, v katerih je prostor za krepitev turističnega prometa. V HTZ pričakujejo do konca leta dvig turističnega prometa za dva do pet odstotkov, prihodkov pa še več, kar bo tudi posledica podražitev, ne le nastanitev in hrane, temveč tudi številnih drugih turističnih storitev.

Tudi minister za turizem in šport Tonči Glavina je izrazil zadovoljstvo z dosedanjimi turističnimi rezultati. Navaja desetodstotno povečanje prometa na cestah in letališčih, kot tudi štiriodstotno krepitev pomorskega prometa. Znova je ponovil, da cilj hrvaškega turizma ni rast v poletnih mesecih, temveč v pred- in posezoni, kar se po njegovem mnenju tudi uresničuje. Kot izjemno pomembno je izpostavil finančne kazalce, ki kažejo, da je bilo od začetka leta do konca julija izdanih za 5,9 odstotka več fiskalnih računov v gostinstvu in namestitvah kot v enakem obdobju lani, zgolj prejšnji mesec je bilo 3,7 odstotka izdanih računov več kot julija 2023. Večje število izdanih računov sicer še ne pomeni večjih prihodkov.

Gostinci govorijo o katastrofalni sezoni

Vladno idilično turistično sliko kvarijo izjave gostincev o katastrofalni sezoni in praznih restavracijah, zmanjšanju prihodkov za 20 do 50 odstotkov, kot tudi trditve nekaterih turističnih agencij o drastičnem padcu zanimanja za namestitve, posebej luksuzne vile z bazeni, ki jih je 1600 več kot lani z dodatnimi 9000 ležišči. Ob tem ne mislijo, da je problem v cenah, čeprav se očitno pohlep vrača kot bumerang. V zadnjih letih je opazen tudi trend prihajanja gostov z vse manjšo plačilno močjo, ki si lahko privoščijo obisk s poceni letalskimi prevozniki, nato pa na destinaciji iščejo najugodnejše nastanitve, hrano, prevoz in podobno.

Niso redki niti nezadovoljni turisti, ki izpostavljajo, da je ponujeno predrago v primerjavi s tem, kar dobijo, in se pritožujejo nad »roparskimi cenami« oziroma kakovostjo ponudbe ter ravnjo storitev v vseh sektorjih. Gre za klasičen množični turizem, pri katerem imajo poleg hitrega in lahkega zaslužka lastnikov apartmajev največ koristi ponudniki hitre prehrane in supermarketi. Strokovnjaki opozarjajo na zakon trga, ki bo neusmiljen, če so cene previsoke in ponudba tega ne upravičuje. Lahko da se bodo posledice letos čutile z manjšo porabo, prihodnjo sezono pa z nižjimi prihodki.

Želijo si trajnostni turizem

Na Hrvaškem si želijo trajnostnega turizma in tistega z dodano vrednostjo, kar so potrdili tudi z letošnjim sprejetjem krovnega zakona o turizmu, ki poudarja trajnostni razvoj, spodbujanje investicij v turizem ob varovanju in vrednotenju resursov. Za uveljavitev je treba sprejeti vrsto pravilnikov, kar gre počasi. Medtem pa cveti množični turizem in porajajo se vprašanja, koliko gostov sploh še lahko sprejmejo na Hrvaškem glede na eksplozivno rast nepremičnin za kratkoročni najem in obremenjenost celotne infrastrukture, elektroenergetskega omrežja, vodovoda, kanalizacije, ravnanja z odpadki, parkirišč, plaž in podobno. Tudi nekateri politiki opozarjajo na pretirano apartmanizacijo, oddajanje namestitev »na črno«, uničevanje prostora in narave, ogroženost lokalnega prebivalstva, ki zaradi visokih cen ne more najemati stanovanj, medtem ko so številni stanovanjski objekti osem do devet mesecev na leto prazni, pomanjkanje delovne sile in posledično kakovosti storitev ter dejstvo, da ima Hrvaška v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami največjo sezonskost. Avgust kot vrh sezone bo zagotovo vse to pokazal in naznanil (ne)uspešnost turističnega leta.