Trgovine na Hrvaškem izobešajo koledarje obratovanja ob nedeljah in praznikih po 1. juliju, ko bodo začele veljati spremembe zakona o trgovini. Najbolj odmeva omejitev, po kateri so trgovine, vključno s spletnimi, ob določenih izjemah lahko odprte do 16 nedelj v letu po izbiri lastnika. Uveljavitev prihaja z začetkom osrednje turistične sezone, ki se ji bodo prilagodile trgovine ob obali in izkoristile večino bonusa 16 nedelj, tako da turisti ne bodo čutili sprememb. V notranjosti države bodo trgovski centri čez poletje večino nedelj zaprti, obratovanje bodo prilagodili potrošniškim navadam ob začetku šolskega leta, praznikih, mikrolokaciji in podobnim poslovnim dejavnikom. Letos bodo spremembe lažje prenesli, ker zakon dovoljuje 16 delovnih nedelj do konca leta. Že prihodnje leto pa bo bolj zahtevno, sploh za nakupovalne centre, ki ne prodajajo živil in jim je nedelja prinašala zajeten del prometa.
Sekundarne žrtve gostinci
Trgovski lobi na Hrvaškem je precej močan, posamezni lastniki trgovin že razmišljajo o novi pritožbi na ustavno sodišče, kot je to napovedal predsednik Združenja trgovine pri Hrvaškem združenju delodajalcev (HUP) Martin Evačić. V HUP so ocenili, da bo omejevanje delovnega časa trgovin na 90 ur tedensko brez nedelj oziroma 105 ur z nedeljami negativno vplivalo na prihodke v trgovini in povezanih sektorjih, na zaposlovanje in rast plač pa tudi na bruto domači proizvod, saj je Hrvaška izjemno odvisna od turizma in trgovine.
Po lanskih neodvisnih ekonomskih raziskavah naj bi zaradi prepovedi dela ob nedeljah na Hrvaškem izgubili okoli 7000 delovnih mest. Glede na to, da v hrvaški trgovini občutijo pereče pomanjkanje delovne sile, se zdi verjetnost, da se bodo delodajalci odločali za odpuščanje delavcev v takem obsegu, manjša, čeprav bo verjetno tudi nekaj takšnih primerov. Analizirali so tudi možnost, da se nedeljski promet trgovcev v primeru prepovedi dela ob nedeljah porazdelil na druge dni, a se je izkazalo, da se to ne bo zgodilo v tolikšni meri, kolikor znaša obseg nedeljskega prometa. Sekundarne žrtve bodo gostinski lokali in restavracije, ki delujejo v nakupovalnih centrih.
Niso vsi podjetniki
v enakem položaju
Zapiranje trgovin ob nedeljah na Hrvaškem je bilo vedno bolj politično kot ekonomsko vprašanje. Prejšnja dva poskusa prepovedi dela trgovin ob nedeljah je hrvaško ustavno sodišče preklicalo v letih 2004 in 2009 zaradi omejevanja svobodne gospodarske pobude. Takrat so oblasti prepovedale delo trgovin vse nedelje brez izjem. Tudi leta 2020 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev nacionalnega štaba civilne zaščite o prepovedi dela trgovcev ob nedeljah med epidemijo covida-19. Novi zakon o trgovini vsebuje določene spremembe v primerjavi s prejšnjimi zakonskimi rešitvami, kot je novela o največ 16 delovnih nedeljah v letu. S tem manj omejujejo svobodno gospodarsko pobudo kot pri prejšnjih rešitvah, ko trgovci te možnosti niso imeli.
Za trgovce so sporne tudi številne izjeme od omejitve dela ob nedeljah, ki veljajo za kioske in trgovine v kampih, na letališčih, v pristaniščih in marinah, na avtobusnih in železniških postajah, bencinskih črpalkah, v hotelih, bolnišnicah, kulturnih in verskih ustanovah ter za kmete, ki na tržnicah in sejmih prodajajo lastne izdelke registriranih družinskih kmetij. Za druge trgovine na tržnicah, kot so pekarne, delikatese in cvetličarne, velja »«pravilo 16 od 52«. Kot piše v obrazložitvi, so navedene izjeme predpisane zaradi potreb oskrbe prebivalstva, neprekinjenega izvajanja javnih služb in obratovanja tistih objektov, ki zaradi posebnih potreb potrošnikov običajno delujejo ob nedeljah in praznikih. Nezadovoljni trgovci bodo verjetno tudi v tem primeru od ustavnega sodišča zahtevali odgovor na vprašanje, ali so te zakonske izjeme nujne, v luči dejstva, da podjetnike, ki jim omogočajo delo skozi vse leto, postavljajo v drugačen položaj v primerjavi z ostalimi. Doslej so vrata svojih trgovin ob nedeljah zaprli le redki trgovci, kot sta trgovski verigi KTC in Pevex, ena od občin v Slavoniji pa je v dogovoru s trgovci že leta 2018 prepovedala delo trgovinam ob nedeljah in praznikih.
Cerkev si prizadeva
za proste nedelje
Spremembe zakona o trgovini so bile predvolilna obljuba HDZ, kar je poudaril tudi predsednik hrvaške vlade in vladajoče stranke Andrej Plenković, ko je februarja predstavljal zakon. Meni, da gre za dobro ravnovesje med pravicami delavcev in družinskim življenjem, čeprav le v enem sektorju. Kot demokrščanska stranka so imeli gotovo v mislih tudi katoliško cerkev na Hrvaškem, ki si že leta prizadeva za dela proste nedelje.
Zakonske spremembe so navdušeno podprli v trgovskem sindikatu, kjer ocenjujejo, da gre za pomemben socialni korak naprej, saj bodo delavci v trgovini končno lahko ob nedeljah počivali in jo preživeli v krogu družine in prijateljev. Proste nedelje podpira tudi večina od okoli 118.000 zaposlenih v maloprodaji, med katerimi je približno 86.000 žensk. V sindikatu menijo, da zaradi manj dela v trgovinah ne bo prišlo do krčenja plač, ker so že tako med najnižjimi na Hrvaškem. Povprečne plače v trgovini znašajo 825 evrov neto, večina zaposlenih pa zasluži komaj kaj več, kot znaša minimalna plača (560 evrov neto).
Javnomnenjske ankete kažejo, da zapiranju trgovin ob nedeljah ne nasprotuje niti večina vprašanih državljanov. Politična odločitev o omejevanju dela trgovcev se bo vsekakor odrazila tudi v hrvaški ekonomiji in spremenila življenjske navade tako trgovcev kot potrošnikov.
