Hrvaški do dogovorjenega roka zagotovo ne bo uspelo zgraditi odlagališča za jedrske odpadke, kamor bi prenesla svoj del nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Zato išče začasno rešitev. Prvih 20 odstotkov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ali približno 200 kubičnih metrov odpadkov, ki jih mora odpeljati iz NEK do konca leta 2025, bo tako shranila v Franciji ali na Škotskem, dokler ne bo uredila svojega odlagališča za radioaktivne odpadke v nekdanji vojašnici Čerkezovac na Trgovski gori ob meji z Bosno in Hercegovino, so napovedali v hrvaškem Skladu za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva NEK (Sklad).
V BiH nasprotujejo hrvaški ideji
Po meddržavni pogodbi morata Slovenija in Hrvaška prevzeti vsaka svojo polovico odpadkov, ki so zdaj v Krškem, do leta 2025. Toda odlagališče na Trgovski gori naj bi začelo delovati šele leta 2027, medtem ko se ta čas pripravlja študija o vplivu na okolje. Pripombe nanjo je podala tudi Bosna in Hercegovina, ki nad projektom ni navdušena. Tamkajšnja javnost s podporo dela politike že leta ostro nasprotuje gradnji odlagališča v Čerkezovcu, češ da bi to ogrozilo četrt milijona ljudi, ki živijo ob reki Uni na obeh straneh meje. Skupni stroški gradnje in delovanja hrvaškega skladišča, kjer naj bi do predvidenega zaprtja leta 2058 uskladiščili največ 2450 sodov odpadkov, ki so in bodo nastali v NEK do konca leta 2023, so ocenjeni na 200 milijonov evrov.
Konec lanskega leta se je Hrvaška odločila za začasno rešitev in objavila razpis za prevzem 617 sodov z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki iz Krškega, na katerega sta se prijavili podjetji iz Francije in ZDA. Pogajanja še potekajo, v Zagrebu pa pričakujejo, da bodo končni ponudbi prejeli junija. Prevzem bi lahko stekel prihodnje leto, v južni Franciji oziroma na Škotskem, kjer odlagališče uporablja ameriški ponudnik, bi odpadki ostali približno pet let, nato pa jih bo znova prevzela Hrvaška, je razvidno iz razpisne dokumentacije.
Slovenija korak pred Hrvaško
Na slovenski Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) so medtem že izbrali izvajalce za prva dela v sklopu gradnje slovenskega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Prve infrastrukturne objekte (dovozne ceste, električne in druge priključke) bo zgradil konzorcij družb Riko, Kolektor CPG Nova Gorica, CGP Novo mesto in Kostak za 5,7 milijona evrov (brez DDV). Konzorcij je oddal najcenejšo izmed štirih ponudb, ki so prispele na nedavno zaključeni razpis. Družbi CGP Novo mesto in Kostak sta oddali tudi najcenejšo ponudbo za dobavo odlagalnih zabojnikov za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, in sicer za 4,5 milijona evrov (brez DDV). To je že del druge (od treh) faze gradnje, ki ji bosta sledili gradnja objektov samega odlagališča in zunanja ureditev. Naložba je ocenjena na 194 milijonov evrov. Na ARAO pričakujejo, da bodo odlagališče začeli graditi še letos. Poskusno naj bi začelo delovati leta 2026.
Toda, kot je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv povedal predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, tako hrvaško kot slovensko odlagališče bi morala biti do danes že nared. Po prvotnih načrtih naj bi slovensko odlagališče začelo delovati že leta 2020. »Čeprav odpadkov trenutno nimamo kam odložiti, prevzem poteka po načrtih, zato je ključnega pomena, da se odpadki odpeljejo iz Krškega, da bi lahko nuklearka še naprej delovala. Če Hrvaška in Slovenija ne bosta začeli prevzemati odpadkov, bi lahko elektrarna prenehala delovati,« je v pogovoru z zagrebškim sodelavcem Dnevnika povedal direktor hrvaškega Sklada Josip Lebegner.
Pa izrabljeno gorivo in preostanek odpadkov?
Lebegner je še povedal, da skupaj s slovenski partnerji iščejo tudi druge rešitve za dodatne skladiščne prostore, kot je izvoz starih uparjalnikov, težkih slabih 300 ton, ki so bili zamenjani leta 2000 in so prav tako v skladišču v Krškem. S tem bi pridobili dodaten prostor v Krškem. Poudaril je, da bo tudi Čerkezovac začasno skladišče, kjer ne bo prostora za odpadke, ki bodo v NEK nastajali naslednjih 20 let, prav tako ne bo prostora za odpadke iz razgradnje NEK. Zato naj bi kmalu začeli iskati možnosti za trajno odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na Hrvaškem.
»Ob tem je bil leta 2015 s Slovenijo dosežen dogovor, da visokoradioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo ostanejo v Krškem. Letos so tam zgradili suho skladišče, prvi gorivni elementi so bili že prestavljeni iz bazena. Po dogovoru s Slovenijo bo gorivo tam ostalo do leta 2107,« je povedal Lebegner.
