Minister za gospodarstvo Matjaž Han je z mešanimi občutki zapustil sestanek z vodstvom podjetja Mahle, ki namerava zaradi optimizacije proizvodnje in njene selitve v druge države prihodnje leto odpustiti več kot 600 zaposlenih. »Situacija je še težja, kot sem si predstavljal. Ko sem vprašal upravo, kaj lahko v tem trenutku država naredi, ni bilo odgovora,« je povedal in dejal, da je srž problema v trgu, v razmerah v Evropi, pomanjkanju naročil in prepočasnem prilagajanju celotnega trga na elektrifikacijo v avtomobilski industriji. »Tega me je bistveno bolj strah, ker nimam vzvodov za reševanje,« je dodal.
»Lokacija tovarne tu še vedno ostaja, tu bodo še naprej razvijali električne motorje za električne avtomobile. Podjetje vidijo kot perspektivno in glede na grafe, ki so nam jih pokazali, bo to podjetje v letih 2028 in 2029 zopet imelo dobre rezultate. Za odpuščanje pa imajo svoje ekonomske razloge,« je po pogovorih pojasnil Han. Z vodstvom podjetja in sindikati so se dogovorili, da bodo ohranjali dnevno komunikacijo, želijo pa si, da uprava ne sprejme nobene dokončna odločitve o odpuščenih ne sprejme, preden ta ne bo usklajena s sindikati.
Bodo Mahleju sledili še drugi?
Medtem ko je minister Han sedel z upravo družbe Mahle, so se na razmere na gospodarskem trgu odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Menijo, da podjetje Mahle z informacijo o odpuščanjih ni zadnje. »V javnosti že krožijo informacije, da Alpina ukinja razvoj modne obutve, Gorenje zapira obrat v Rogatcu, Unior Zreče obrat v Starem trgu ob Kolpi, odpuščanja so v Eurelu, Boxmark Leather…,« so našteli. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal meni, da je podjetje Mahle trenutno le največji pokazatelj težav v slovenskem poslovnem okolju, na katere v zbornici opozarjajo že dlje časa.
Predsednica zbornice osrednji razlog za dogajanje v šempetrskem Mahleju vidi v krčenju avtomobilske industrije, za razliko od Hana pa meni, da lahko na razmere vpliva tudi država. Ugotavlja, da so podjetja znotraj koncerna, pa tudi sicer podjetja, ki so del mednarodnih dobaviteljskih verig, izpostavljena močni globalni konkurenci. »V teh bitkah zmagujejo zgolj najboljši in najbolj inovativni, pomembno vlogo pa pri tem igra tudi konkurenčnost poslovnega okolja države, v kateri delujejo,« pravi in ob tem izpostavlja po njenem mnenju številne napačne politične poteze slovenske vlade, od uvajanja novih in višjih davkov in prispevkov, do novega sistema obračunavanja omrežnin, ki bo industriji močno povišal stroške poslovanja.
20 dni za iskanje rešitev
Omenja problematiko visokih cen električne energije, razmere na trgu surovin in se boji, da »ključa za rešitev Mahleja ne bomo našli v podjetju samem, ampak v hitrih in pravih korakih, ki jih bo sprejela slovenska politika za oblikovanje bolj prijaznega poslovnega okolja.« Od države pričakuje hitro ukrepanje - najprej sprejetje zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, v nadaljevanju pa razbremenitev celotnega gospodarstva - sicer svari, sicer se bodo šempetrski zgodbi pridružile še druge. Han je sicer po obisku v Šempetru pri Gorici povedal, da so si po nedavnem srečanju s predstavniki avtomobilske industrije, gospodarskih združenj in sindikatov vzeli 20 dni časa za iskanje rešitev, s katerimi bi čim bolj omili število odpuščanj v avtomobilski industriji.
