V letošnjem prvem četrtletju je gospodarska rast v Sloveniji na letni ravni znašala 0,7 odstotka, četrtletna rast, torej v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani, pa je bila 0,6-odstotna,  Na rast BDP v prvem četrtletju je po navedbah Statističnega urada RS (Surs) imelo pozitiven vpliv zlasti zunanje povpraševanje, ki se je zvišalo za 1,9 odstotka,  od tega se je izvoz blaga povečal za 0,2 odstotka, izvoz storitev pa za 7,9 odstotka. Uvoz se je po drugi strani zmanjšal, in sicer za 3,8 odstotka. Uvoz blaga je upadel za 5,3 odstotka, medtem ko se je uvoz storitev povečal za 4,7 odstotka. Bistveni prispevek zunanjetrgovinskega presežka je bil torej ustvarjen v storitveni menjavi, ugotavljajo na Surs.

Domače povpraševanje se je v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zmanjšalo za 4,4 odstotka, na kar je veliki meri vplivalo zmanjšanje zalog.  V okviru domače porabe sta imeli pozitiven vpliv na rast BDP obe najpomembnejši komponenti. Potrošnja gospodinjstev se je dvignila za 2,1 odstotka, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem četrtletju (2,6 odstotka), medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva zvišale za 6,5 odstotka (v prejšnjem četrtletju za 5,9 odstotka).

Nakupi avtomobilov porasli za petino, izdatki za hrano upadli za pet odstotkov

Med izdatki gospodinjstev so po dinamiki izstopali izdatki za nakupe avtomobilov,  ki so se povečali za skoraj 20 odstotkov. V skupini trajnih dobrin je statistika zaznala 9-odstotno rast, v skupini poltrajnih dobrin (oblačila, obutev ter izdelki za dom, šport in rekreacijo) pa  je bilo povečanje podobno kot v prejšnjem četrtletju, skoraj 4-odstotno. Izdatki za storitve so se povečali manj kot odstotka prejšnjem četrtletju, in sicer za 3,4 odstotka (v zadnjem četrtletju lani za 7,6 odstotka).  V skupini netrajnih dobrin (sem uvrščamo hrano, pijače, tobak, gorivo in električno energijo)  so na Sursu ugotovili upad, pri čemer so imeli  največji vpliv izdatki za hrano, ki so upadli za okoli pet odstotkov..

Razmere na trgu dela so še vedno ugodne. Na začetku leta je bilo zaposlenih 1.080.000 oseb, zaposlenost pa se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečala za 1,1 odstotka oziroma za 12.100 novih zaposlitev, največ v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Na rast investicij v osnovna sredstva so vplivale predvsem investicije v gradbeništvu, ki so se povečale za okoli 17 odstotkov,. Rast je bila izrazitejša v nestanovanjski gradnji in je znašala več kot 20 odstotkov, kar v največ zadnjih štirih letih. 

Visoka rast vrednosti opravljenih gradbenih del, a manj gradbenih dovoljenj 

Pri gradbeni dejavnosti v Sloveniji je lani po dveh zaporednih letih rahlega upada prišlo do porasta; vrednost opravljenih gradbenih del je bila v primerjavi z letom prej višja za 22 odstotkov. Rast se nadaljuje tudi letos. Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih treh mesecih tega leta, je bila za 28,3 odstotka višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v istem obdobju lani. Zvišale so se vrednosti vseh vrst gradbenih del: pri stavbah za 27,6 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih za 23,6 odstotka, pri specializiranih gradbenih delih za za kar 39,3 odstotka. Na mesečni ravni je bila sicer vrednost v marcu opravljenih gradbenih del višja za 3,2 odstotka.

Po več letih upadanja števila gradbenih dovoljenj za stavbe in po porastu v letu 2021 je lani ponovno sledil upad. Kot kažejo najnovejši podatki, se bo upadanje števila gradbenih dovoljenj za stavbe predvidoma nadaljevalo tudi v tem letu.

Razpoloženje gradbenih podjetij v letih 2021 in 2022 je bilo na visoki, v posameznih mesecih celo na rekordni ravni. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je optimizem nekoliko umiril, še vedno pa je bil kazalnik zaupanja v gradbeništvu aprila za 24 odstotnih točk višji od dolgoletnega povprečja (–8). Izstopal je kazalnik o obsegu gradbenih del, ki je dosegel četrto najvišjo vrednost od leta 2015. V aprilu je sicer 27 odstotkov podjetij ocenilo, da se je njihov obseg gradbenih del v zadnjih treh mesecih povečal.

Tudi pri omejitvenih dejavnikih je le osem odstotkov gradbenih podjetij kot omejitev pri poslovanju navedlo nezadostno povpraševanje. Ta delež je na podobno nizki ravni vse od druge polovice leta 2021, medtem ko se je v letu 2015 gibal med 40 in 50 odstotki.

Med prvič zaposlenimi v gradbeništvu kar 92 odstotkov tujih državljanov

Po drugi strani je največ podjetij kot najpomembnejše dejavnike, ki omejujejo njihovo dejavnost, navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev, visoke stroške materiala in visoke stroške dela. Delež podjetij, ki jih omejujejo visoki stroški materiala, se je v enem letu zmanjšal z rekordnih 71 odstotkov aprila lani na 54 odstotkov v aprilu letos. Visoki stroški dela predstavljajo omejitev za 41 odstotkov podjetij, kar je ena najvišjih vrednosti, odkar na Sursu izvajajo takšno raziskovanje. Podobno velja za pomanjkanje usposobljenih delavcev. Delež podjetij, ki jih omejuje ta dejavnik, narašča od začetka leta 2021 in je trenutno na doslej najvišji izmerjeni vrednosti (55 odstotkov)..

V gradbeništvu je bilo marca nekaj več kot 75.000 delovno aktivnih oseb; največ jih je bilo sicer oktobra 2008, nekaj več kot 92.000. Skoraj polovica delovno aktivnih  je bila tujih državljanov, kar je največ med vsemi dejavnostmi (med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji je namreč delež tujcev predstavljal 14 odstotkov). Med tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine (48 odstotkov med vsemi tujimi državljani oziroma 23 odstotkov med vsemi), sledili so državljani Kosova (32 oziroma 15 odstotkov) in Severne Makedonije (7 oziroma 3 odstotke).

Pregled podatkov po letih kaže, da se delež delovno aktivnih tujih državljanov (brez kmetov) v Sloveniji povečuje, najizraziteje prav v gradbeništvu. Leta 2011 je bilo med delovno aktivnimi osebami v gradbeništvu 33 odstotkov tujih državljanov, marca letos pa 48 odstotkov. V tem obdobju se je najbolj povečalo število državljanov Kosova: leta 2011 jih je bilo nekaj več kot 3700, marca letos pa že skoraj 11.400.

Lani se je na območju Slovenije v gradbeništvu prvič zaposlilo približno 10.200  oseb, pri čemer je bilo kar 92 odstotkov  tujih državljanov. Prihajali so iz 41 različnih držav, med njimi pa so prevladovali državljani Kosova (46 odstotkov) ter Bosne in Hercegovine (29 odstotkov). Tuji državljani so bili ob zaposlitvi v povprečju stari 32 let. Več kot polovica delovno aktivnih oseb (52 odstotkov), ki so se lani prvič zaposlile na območju Slovenije v gradbeništvu, je imela osnovnošolsko izobrazbo ali manj.

Od leta 2015 so se plače zvišale za 30 odstotkov, cene stanovanj pa za 74 odstotkov

Ob koncu leta 2022 so bile cene stanovanjskih nepremičnin za 11,3 odstotka višje kot v istem obdobju leta 2021. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj in rabljenih družinskih hiš (za 12 odstotkov). Prodanih je bilo za desetino manj stanovanjskih nepremičnin kot leto prej, najizraziteje je upadla prodaja rabljenih stanovanj v Ljubljani.

V zadnjem četrtletju lani so se cene poslovnih nepremičnin zvišale že deveto zaporedno četrtletje. V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 so se cene poslovnih nepremičnin, torej pisarn in lokalov, rekordno zvišale, in sicer za 15 odstotkov, kar je največji letni porast od leta 2008.

Pri tem je še zlasti zanimiva primerjava stopenj rasti cen in povprečne mesečne neto plače v nekoliko daljšem obdobju. V primerjavi z letom 2015 so bile lani povprečne mesečne neto plače višje za 30 odstotkov, cene življenjskih potrebščin za 16 odstotkov, cene poslovnih nepremičnin za 28 odstotkov in cene stanovanjskih nepremičnin za 74 odstotkov. Za primerjavo naj povemo,, da so se cene stanovanjskih nepremičnin v EU v istem obdobju zvišale za 48 odstotkov.  Cene stanovanjskih nepremičnin so se najbolj zvišale na Madžarskem, za kar 154 odstotkov, najmanj pa v Italiji, za sedem odstotkov.