V zadnjem času so zaradi okoljevarstvene ozaveščenosti začeli predelovati gradbene odpadke. Celotno skupino Trgograd danes sestavljajo štiri podjetja s 310 zaposlenimi – Trgograd, Gramax, O-Projekt in Trgograd asfalti, ki so s svojo dejavnostjo prisotna v okoli petnajstih občinah.
Trgograd je zanimiv akter krožne ekonomije, saj zmore sam z vso potrebno infrastrukturo in mehanizacijo zapreti krog med odpadki in ponovno uporabo surovin. Vse odpadke iz dejavnosti vrnejo v svoje obrate in jih ponovno obdelajo, na primer recikliranje starega asfalta. Ker je sistem tako razvejan, se lahko hitro odzivajo in prilagodijo potrebam na trgu in se, če ni visokih gradenj, lotijo nizkih, pravi direktor Tomo Kres. Primanjkljaj dela v gradbeništvu kompenzirajo z drugimi področji, kot so lastne investicije. Tako v Ljubljani na Samovi ulici za Bežigradom gradijo objekt z 90 stanovanji, Kres se ne boji, da jih ne bi uspeli prodati.
Ob samooskrbnosti - so hkrati proizvajalec, prodajalec in izvajalec, s čimer v popolnosti zaprejo poslovni krog - podjetje deluje previdno, konservativno. Med drugim so popolnoma nezadolženi in vse investicije izpeljejo z lastnimi sredstvi. Vključno s 24-milijonsko investicijo v zgoraj omenjena stanovanja. »Zaradi takšnega pristopa smo krizo pred 15 leti tudi preživeli nepoškodovani, saj smo v tisto obdobje vstopili zdravi in pripravljeni. In tudi morebitne nove se ne bojimo pretirano.« V okolju so zaželen delodajalec, so redni plačniki, plače ne zamujajo, zato lahko rečemo tudi, da gradbeni dejavnosti vračajo zaupanje, ki se je je s padcem velikih gradbenikov pred 15 leti sesulo v nič.
Začetek z nizkimi gradnjami
Trgograd je nastal leta 1992 kot majhno gradbeno podjetje, ki je na področju nizkih gradenj zapolnjevalo vrzel na trgu, na začetku predvsem v lokalnem okolju. Do leta 2000 je zaposlovalo 25 ljudi in s svojo lastno mehanizacijo gradilo tako nizke kot tudi visoke gradnje v občinah Litija, Šmartno pri Litiji ter v bližnji okolici. V letu 2000 so postavili betonarno v Litiji ter začeli proizvajati sveže betonske mešanice. Današnji direktor Tomo Kres se je Trgogradu pridružil leta 2003 s pripojitvijo gradbenega podjetja Gradbena operativa. To je bilo tudi leto, ko se je 17 zaposlenim pridružilo dodatnih 30 zaposlenih. Takrat so razširili svojo dejavnost z nizkih na visoke gradnje in že leta 2004 izvedli zahteven projekt gradnje celotnega podjetja Unitas (Šmartno pri Litiji).
Proizvodnjo kamenega agregata so preselili v kamnolom Kmetov pruh, kjer so leta 2006 zgradili servisni objekt za potrebe voznega parka. V letu 2008 so v Zagorici pri Litiji zgradili poslovne in skladiščne prostore ter začeli proizvodnjo betona in betonskih izdelkov. Leta 2012 je podjetje z nakupom zemljišča v Ljubljani naredilo še en velik korak ter se začelo ukvarjati tudi z proizvodnjo, polaganjem in prodajo asfaltnih zmesi. Na zemljišču so postavili novo asfaltno bazo, lasten laboratorij in se okrepili z novo delovno silo na področju asfaltiranja.
Nadgradnja z razvojem inženiringa
Dejavnosti podjetja obsegajo projektiranje, gradnjo (nizke in visoke gradnje), betonarno, asfaltno bazo, asfaltiranje, kamnolom, certificirano proizvodnjo izdelkov (30 vrst izdelkov in certificiranje) in lastne investicije. Skupina Trgograd razpolaga z dvema razvojnima laboratorijema ter s tremi kamnolomi, štirimi betonarnami, 140 premikajočimi se stroji, 50 tovornjaki in 30 bagri. Proizvajajo več kot 30 vrst asfalta in imajo lastne trgovine z gradbenim materialom v okviru podjetja Gramax v Litiji in Ivančni Gorici, v zaključni fazi je tudi odprtje trgovine v Kočevju. Razvoj dejavnosti gradbeništva z lastnimi viri v zadnjem obdobju nadgrajuje razvoj inženiringa. Podjetje se je v preteklosti širilo s strateškimi nakupi gradbenih podjetij, ki so imela v lasti potrebne resurse za nadgradnjo dejavnosti (rudnik, asfaltna baza). Danes je Trgograd v svoji osnovni dejavnosti odvisen zgolj od dobaviteljev bitumna in cementa; gre za tri različne dobavitelje iz treh držav.
Tudi pri kadrih samooskrbni
Podjetje je omejeno na rast v Sloveniji, saj zaradi transportnih stroškov in dometa konkurence v krogu 150 kilometrov ne morejo konkurirati na tujih trgih. V zgodnji jeseni so se sicer dogovarjali o poslu na Hrvaškem, vendar so dogovor odložili, saj so v tem obdobju polno zasedeni in nimajo zmogljivosti za prevzem novih obveznosti. V podjetju vzgajajo naslednika, lastnikovega sina, ki je v njem prisoten že petnajst let in ga bo v prihodnosti prevzel. Je tudi prokurist podjetja O-Projekt in vodi strateški projekt digitalizacije podjetja. Nasploh je ekipa ključnih ljudi v povprečju zelo mlada (30 do 40 let). Jedro podjetja je lokalno in zaposleni čutijo visoko pripadnost podjetju. To izhaja iz notranje vzgoje kadra, kaže pa se v nizki stopnji fluktuacije.
In tudi na kadrovskem področju se jim dogaja nekakšna samooskrbnost. »Pred 30 leti smo imeli delavce iz Bosne. Danes se ti počasi upokojujejo, vendar na svoja mesta predlagajo rojake, ki bi želeli priti delat v Slovenijo in jim zaupajo,« model opisuje Tomo Kres.
