Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji.

V industriji je bilo tako po izračunih GZS že izgubljenih za okoli pol milijarde evrov dodane vrednosti, kar pomeni osemodstotni padec, zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno sto milijonov evrov. V trgovini na drobno je medtem v zadnjem času po podatkih TZS zaznati padec realnih prihodkov, še posebej to velja za prodajo trajnih dobrin, čutiti pa ga je tudi pri prodaji živil.

Drobnič: Vrag počasi jemlje šalo

»Vrag počasi jemlje šalo,« je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po njegovih besedah v precej sektorjih že zaznavajo padanje naročil, konkurenčnost pa podjetja izgubljajo tako zaradi slabšanja položaja EU v primerjavi z ostalimi deli sveta kot vse bolj tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja.

»Podjetja imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah,« je dejal Drobnič in zatrdil, da gospodarstvo, če želimo v Sloveniji obdržati industrijo, predvsem njen energetsko intenziven del, potrebuje poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi. Pri tem ne gre le za cene energije, ampak tudi za ostale vidike, kot so stroški dela.

Izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič je izpostavil, da je cena elektrike v sosednjih državah predvsem za velika podjetja nižja, čemur so pritrjevali tudi ostali sogovorniki iz gospodarskih vrst. Padec prihodkov v živilskem delu trgovine na drobno je medtem po njegovi oceni tudi posledica »politizacije cen hrane«. Po prehranski verigi so morala tako podjetja lani absorbirati rast cen na ravni pridelovalcev, kar je odprlo pot cenejši hrani iz uvoza, tudi z oddaljenih trgov z ohlapno regulativo.

Kovačič: Inflacija v Sloveniji bo dlje časa visoka

Prvi mož Spara Slovenija David Kovačič je pojasnil, da so trgovci lani še uspeli blažiti dvig veleprodajnih cen, zato je bila rast cen na policah precej nižja od rasti cen pri proizvajalcih ali pridelovalcih. A zdaj te absorbcijske zmožnosti ni več, zato bo inflacija v Sloveniji dlje časa visoka, je opozoril.

Direktor Domela Matjaž Čemažar težko razume, da Slovenija domačim podjetjem ni sposobna zagotoviti primernih pogojev glede na nemška, saj da so cene elektrike pri nas v povprečju bistveno višje. V Domelu bodo po njegovih besedah za elektriko v prvem polletju letos plačali toliko kot za celotno 2022. »Vse to ima posledice za dobiček, dodano vrednost in likvidnost,« je dodal.

Aleš Pulko iz družbe Pulko ventili je posvaril, da se težave velikih odražajo tudi na mikro, malih in srednjih podjetjih. Tudi zanje po njegovih navedbah cena energije trenutno ni konkurenčna, kot dobavitelji večjim družbam pa so bistveno bolj izpostavljeni, zato so lahko posledice precej bolj drastične.

Mrak: Rokohitrske rešitve so zelo nevarne

Balažič je pozval, da se moramo v Sloveniji končno odločiti za strategijo gospodarske konkurenčnosti, ne pa da iz vsega delamo družbeni in politični boj. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. »Rokohitrske rešitve so zelo nevarne,« je opozoril in spomnil na napovedane reforme.

Mrakov kolega Igor Masten, ki je v svoji predstavitvi opozoril na nezanesljivost trenutnih ugodnejših makroekonomskih napovedi v luči okrepljenih tveganj zaradi daljšega obdobja visoke inflacije, nevarnosti pri javnih financah in v finančnem sistemu ter premika globalizacije v smeri strateškega tekmovanja, je zatrdil, da bodo zmagovalke trenutnih razmer države, »ki bodo prej naredile nekoliko manj kot nekoliko več«. Prostora za napake ekonomske politike namreč ni veliko.

Gospodarstvo proti vsem reformam, ki bi prinesle dodatne obremenitve 

Na razpravo se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je Slovenija dobro prešla čez obdobje krize v oskrbi z energijo, zato omejitveni ukrepi niso bili potrebni. Glede cen elektrike je navajal podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU, v nekaterih segmentih pa celo med bolj ugodnimi.

Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70 odstotkov porabe in je vezana na stroge pogoje. Vseeno pa se Kumer zaveda, da je še prostor za izboljšanje. »Ne trdimo, da smo zmagovalci krize,« je dejal in dodal, da zgodba še ni zaključena. Že v naslednjih dneh naj bi tako predstavniki vlade spet sedli z gospodarstvom.

Prvi možje delodajalskih združenj so vlado pozvali k nadaljnjim pogovorom, tako glede cen energije kot glede zelenega prehoda s kombinacijo obnovljivih virov in novega bloka krške nuklearke. Slišati je bilo tudi jasen poziv, da se vlada odpove vsem napovedim reform, ki pomenijo dodatne obremenitve za gospodarstvo. »Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka.