Po umirjeni gospodarski rasti v letošnjem letu se bo ta po pričakovanjih v prihodnjih treh letih ponovno okrepila, inflacija pa se bo gibala okoli ciljne v višini dveh odstotkov, je pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Po ocenah bo gospodarska rast v Sloveniji letos znašala 1,4 odstotka, prihodnje leto 2,2 odstotka, leta 2026 2,8 odstotka, leta 2027 pa 2,4 odstotka. Po drugi strani naj bi povprečna gospodarska rast območja z evrom letos znašala 0,7 odstotka, prihodnje leto 1,1 odstotka, leta 2026 1,4 odstotka, leta 2027 pa 1,3 odstotka.
Kot je pojasnila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar, bo letošnja gospodarska rast za slabo odstotno točko nižja od junijskih predvidevanj. Eden od razlogov za to je, da je rast v prvem četrtletju skoraj stagnirala, rast naložb v gradbeništvu pa je bila nižja od predvidevanj. Drugi razlog je počasnejše okrevanje izvozne aktivnosti v prvem polletju letošnjega leta, kar je bila posledica počasnejšega okrevanja ključnih trgovinskih partneric. Razlogi za približno eno odstotno točko višjo gospodarsko rast v primerjavi z evrskim območjem do leta 2027 so po besedah Arjane Brezigar višje domače povpraševanje, višja rast plač in boljši neto položaj gospodinjstev ter podjetij. Pomembno vlogo bodo imele tudi državne investicije v povezavi s pospešenim koriščenjem sredstev EU iz programa za okrevanje in odpornost. To bo vplivalo tudi na druge države evrskega območja, trgovinske partnerice Slovenije, večje povpraševanje v teh državah pa bo prispevalo k večjemu izvozu Slovenije. »Leta 2027 se bo rast rahlo umirila, kar bo posledica nižjih zasebnih in državnih naložb zaradi zaključka evropskega programa okrevanja in odpornosti,« je dejala Arjana Brezigar.
Po njenih besedah se nekoliko nižja gospodarska rast zrcali na trgu dela, kjer se po dolgem času kažejo znaki ohlajanja. Kljub ohlajanju zaposlenosti v zadnjih četrtletjih je ta še vedno na visokih ravneh, brezposelnost pa je rekordno nizka v zadnjih dveh desetletjih. Še naprej se pričakuje rast zaposlenosti, ki jo bo ohranjala predvsem rast v javnem sektorju zaradi potreb po delavcih v šolstvu, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Medtem ko naj bi bila rast zaposlenosti letos 0,1-odstotna, bo prihodnje leto 0,2-odstotna, v letih 2026 in 2027 pa 0,6- in 0,7-odstotna. Na podlagi sklenjenega dogovora o uskladitvi plač javnih uslužbencev do leta 2027 se bo rast plač ohranjala – po ocenah naj bi se nominalne plače povečevale letno za pet odstotkov. Ker naj bi bila inflacija okoli dvoodstotna, to pomeni triodstotno rast realnih plač.
Inflacija se je več kot prepolovila
Kot je povedala Tina Žumer, se bo inflacija letos stabilizirala pri ciljni vrednosti dveh odstotkov, pri čemer se ob koncu leta in v začetku prihodnjega pričakuje nekoliko višja, na kar bodo vplivale predvsem cene hrane in nov sistem obračunavanja omrežnin električne energije. Po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se je medletna inflacija novembra pričakovano zvišala na 1,7 odstotka, k čemur je pomembno prispevala nižja lanska osnova zaradi celotne oprostitve plačila prispevka za obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije. V novembru se je sicer cena električne energije na medletni ravni povečala za 11,2 odstotka. Po besedah viceguvernerke bo inflacija po ocenah v prihodnjih dveh letih znašala 2,2 odstotka, leta 2027 pa 2,1 odstotka. Podobno naj bi bilo gibanje inflacije v evrskem območju; po napovedih se bo z letošnjih 2,4 odstotka prihodnje leto znižala na 2,1 odstotka, leta 2026 na 1,9 odstotka, leta 2027 pa naj bi znašala 2,1 odstotka. Po pojasnilih Arjane Brezigar je spodbudno, da se je inflacija letos več kot prepolovila. »Ker bomo imeli v Sloveniji letos celo nižjo rast cen od povprečja evrskega območja, je to dobro za cenovno konkurenčnost,« je dodala.
Visok strukturni primanjkljaj
Po ocenah Banke Slovenije bo primanjkljaj države nižji od vladnih ocen. Po slednjih naj bi prihodnje leto znašal 2,9 odstotka BDP in se naslednje leto zmanjšal na 2,6 odstotka, medtem ko ga v Banki Slovenije v letu 2025 ocenjujejo v višini dveh odstotkov, v letu pa 2026 pa v višini 2,1 odstotka. Nižji primanjkljaj od vladnih ocen pričakuje tudi evropska komisija. Medtem ko vlada dolg države letos ocenjuje v višini 67,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa v višini 64,4 odstotka BDP, ga v Banki Slovenije za letos ocenjujejo v višini 68,1, prihodnje leto pa v višini 66,6 odstotka. Leta 2026 naj bi znašal 65,5 odstotka, kar je manj kot pred pandemijo, konec leta 2027 pa naj bi upadel na 64,7 odstotka BDP. Po pojasnilih Arjane Brezigar bo zniževanje deleža dolga v BDP predvsem posledica nominalne rasti BDP. »Še vedno imamo visok strukturni primanjkljaj. Zaradi izzivov, ki so pred nami, kot so demografska gibanja, zeleni prehod, geopolitične razmere, bi bilo smiselno povečanje fiskalnega prostora,« je dodala.
