Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v skladu z zavezami držav podpisnic pariškega sporazuma iz leta 2015 je treba globalne izpuste, ki vsako leto narastejo za 1,5 odstotka, zniževati za 7 odstotkov na letni ravni vse do leta 2030. Trenutno je le tretjina globalnih izpustov zajeta v nacionalne cilje za neto ničelne emisije do leta 2050. Manj kot 20 odstotkov izmed 1000 največjih svetovnih podjetij si je zastavilo znanstveno utemeljene cilje omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Skoraj polovica ključnih tehnologij v bližnji prihodnosti verjetno ne bo ekonomsko upravičenih. Te ugotovitve so med drugim predstavljene v beli knjigi Stanje podnebnih ukrepov: Potrebna je velika korekcija smeri s +1,5 % na –7 % letnih izpustov, ki so jo objavili Svetovni gospodarski forum, Zavezništvo vodilnih generalnih direktorjev za podnebne spremembe in Boston Consulting Group. Zavezništvo vodilnih generalnih direktorjev za podnebje združuje več kot 125 generalnih direktorjev iz 25 držav in 12 panog.
Ogromna vrzel v tehnologiji in financiranju
Podjetja so v zadnjih letih naredila velik napredek na tem področju. Število podjetij, ki so se zavezala znanstveno utemeljenim ciljem za omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, se je od konca leta 2020 do avgusta 2023 povečalo za več kot šestkrat. Vendar si je manj kot 20 odstotkov izmed tisoč največjih podjetij na svetu zastavilo tovrstne cilje, skoraj 40 odstotkov pa jih nima nobene zaveze za doseganje neto ničelnih izpustov. Prav tako večina zelenih tehnologij, potrebnih za doseganje neto ničelne vrednosti, že obstaja, vendar bi tiste, ki so ali bodo kmalu postale cenovno konkurenčne, pokrile le približno 55 odstotkov svetovnih izpustov. Druge tehnologije, vključno s tehnologijami za »poglobljeno razogljičenje«, kot so vodik, tehnologije za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika (CCUS) ter neposredno zajemanje iz zraka, so še vedno v zgodnji fazi razvoja in se širijo prepočasi. Za doseganje ciljev je treba inovacije in industrijsko razširjenje pospešiti. Med ključnimi vzroki je več kot 2 bilijona dolarjev vrzeli v podnebnih sredstvih v letu 2022, pri čemer so najbolj kritične vrzeli na področju zgodnjih tehnologij in infrastrukture: bioenergija, vodik, trajnostno letalsko gorivo, CCUS in shranjevanje energije v baterijah so skupno prejeli le približno 2 odstotka svetovnih sredstev za blažitev podnebnih sprememb v letu 2022. Vrzel je tudi dvakrat večja v državah z nižjimi dohodki kot v državah z višjimi dohodki, pri čemer so za prve značilni manjša razpoložljivost kapitala in večja zaznana tveganja.
