Odhodki za spopad z epidemijo covida-19 so po ocenah fiskalnega sveta tako v prvem trimesečju dosegli 58 milijonov evrov, poraba za blažitev draginje, predvsem energetske, pa 237 milijonov evrov.

Skupni prihodki so bili v prvih treh mesecih z 2,98 milijarde evrov medletno nižji za 2,7 odstotka. Davčni prihodki so večinoma narasli - prihodki od DDV so se predvsem zaradi nižje lanske osnove npr. zvišali za 7,9 odstotka na 1,15 milijarde evrov, prihodki od davka na dohodek podjetij pa za 20,5 odstotka na 297 milijonov evrov. Izjema so bili prihodki od dohodnine, ki so ob sicer nekoliko zmanjšani razbremenitvi, kot jo je predvideval v letu 2022 uveljavljeni paket davčnih sprememb, upadli za 6,9 odstotka na 436 milijonov evrov.

Precej nižji kot lani so bili prihodki iz bruseljske blagajne, z 257 milijonov evrov so bili medletno nižji za 35,3 odstotka, in nedavčni prihodki, ki so bili s 145 milijonov evrov nižji za 31,6 odstotka.

Proračunski odhodki so medtem v trimesečju medletno nazadovali za 0,6 odstotka na skoraj 3,31 milijarde evrov, kar je bila po pojasnilih fiskalnega sveta predvsem posledica nižjih koronskih odhodkov. Brez upoštevanja teh in učinka ukrepov za blažitev draginje so bili odhodki medletno višji za 4,2 odstotka in so dosegli skoraj 3,12 milijarde evrov.

Višji predvsem stroški dela

Višji so bili predvsem stroški dela, ki so ob dvigu plač v javnem sektorju lani jeseni narasli za 10,3 odstotka na 974 milijonov evrov. Njihova rast se bo po napovedih fiskalnega sveta v prihodnjih mesecih še okrepila zaradi dogovorjenega drugega dela višjih izplačil s plačo za april. Precej višje so bile tudi investicije, ki so se povečale za 22,4 odstotka na 178 milijonov evrov,

Samo marca je sicer proračunski primanjkljaj po začasnih podatkih dosegel 421 milijonov evrov.

Na podlagi zadnjih razpoložljivih informacij v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bodo odhodki državnega proračuna za ukrepe za blažitev draginje v celotnem letu znašali okoli 800 milijonov evrov, kar je okoli 500 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v lani jeseni sprejetih spremembah proračuna za leto 2023.

Vlada je medtem ob začetku priprave rebalansa sporočila, da naj bi bili skupni proračunski odhodki nižji za okoli 600 milijonov evrov, a iz vladnih vrst prihajajo tudi namigi, da bi lahko v nadaljevanju leta sledil še en rebalans.

Državni proračun v trimesečju s 325 milijonov evrov primanjkljaja

Državni proračun je v prvih treh mesecih leta vknjižil 325 milijonov evrov primanjkljaja, je danes objavilo ministrstvo za finance. V enakem obdobju lani se je primanjkljaj ustavil pri nekaj več kot 259 milijonov evrov. Nižji so bili tako prihodki kot odhodki, a prihodki so kljub rasti večine davčnih prilivov upadli bolj od odhodkov.

V blagajno države se je v prvih treh mesecih po preliminarnih podatkih nateklo nekaj manj kot tri milijarde evrov prihodkov in nekaj nad 3,3 milijarde evrov odhodkov. Proračunski prihodki so bili medletno nižji za 2,7 odstotka, odhodki pa za 0,6 odstotka.

Davčni prihodki so dosegli približno 2,5 milijarde evrov, kar je 4,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Levji delež zbranih davčnih prihodkov odpade na prilive iz davka na dodano vrednost (DDV), ki so v prvem trimesečju dosegli skoraj 1,2 milijarde evrov in bili glede na enako obdobje lani višji za 7,7 odstotka. Na prilive od DDV sicer precej vpliva tudi rast cen, ki se je še posebej pospešila po ruskem napadu na Ukrajino.

Upad prilivov iz dohodnine

Prihodki od trošarin so dosegli približno 372 milijonov evrov in bili za 13,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je rast trošarin od energentov v večji meri posledica plačila zapadlih obrokov zaradi odobrenega obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga višine trošarin na tobačne izdelke pa država rast beleži tudi v tem segmentu trošarin.

Prilivi od dohodnine so se medtem medletno znižali, in sicer za 6,9 odstotka na približno 436 milijonov evrov. Padec te kategorije davčnih prihodkov je po pojasnilih finančnega ministrstva posledica dohodninskih sprememb, ki so začele veljati aprila lani, in zadnjih sprememb, ki veljajo od začetka letošnjega leta in so dohodninsko razbremenitev nekoliko omejili. Sredstva, ki od dohodnine pripadajo občinam, so se po drugi strani zvišala za 8,6 odstotka.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so dosegli približno 297 milijonov evrov in bili glede na primerljivo lansko obdobje višji za 20,4 odstotka. Višje mesečne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb so posledica boljšega poslovanja podjetij v letu 2021 glede na leto 2020, v marcu pa je že prišlo tudi do nekaterih doplačil glede na plačane akontacije v lanskem letu, so zapisali na ministrstvu.

Za dobro tretjino manj evropskih sredstev

Precejšen padec je medtem pri nedavčnih prihodkih in prilivih iz proračuna EU. Nedavčni prihodki so v prvih treh mesecih znašali približno 145 milijonov evrov, kar je 31,6 odstotka manj kot lani. Iz EU pa se je v državni proračun kljub načrtom o pospešenem črpanju evropskih sredstev v tem letu ob izteku večletnega obdobja 2014-2020 in sočasnem črpanju sredstev za okrevanje in kohezijskega denarja v obdobju 2021-2027 nateklo približno 257 milijonov evrov oziroma 35,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Za investicije je država v prvem trimesečju namenila 178 milijonov evrov oz. 22,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je šlo po navedbah ministrstva največ, približno 122 milijonov evrov, za nakup in gradnjo osnovnih sredstev, torej novogradnjam in obnovam, nakupu opreme, investicijskemu vzdrževanju in podobno. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je proračun v prvem trimesečju namenili približno 474 milijonov evrov oziroma 0,8 odstotka več kot lani.

Zaradi nižjega števila brezposelnih so se transferji tej kategoriji po pojasnilih ministrstva znižali za 6,3 odstotka, družinski prejemki in starševska nadomestila pa so se ob izplačilu draginjskega dodatka za otroke zvišali za 14 odstotkov. Transferji za zagotavljanje socialne varnosti so se zvišali za 4,3 odstotka, med drugim zaradi izvajanja zakona o osebni asistenci in izplačila energetskega dodatka za najbolj ranljive.

Za subvencije je proračun v prvih treh mesecih letos namenil približno 276 milijonov evrov, kar je 56,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije podjetjem in fizičnim osebam je šlo 266 milijonov evrov, kar je 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tolikšno povišanje je po pojasnilih ministrstva posledica pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize.