»Primanjkljaj je bil skladno s pričakovanji fiskalnega sveta precej nižji, kot je bilo predvideno z rebalansom. To potrjuje naše ocene, da se nadaljuje neustrezna praksa proračunskega načrtovanja, ki ustvarja precejšnji manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo,« so zapisali ob objavi najnovejše publikacije Mesečna informacija.
Primanjkljaj je bil precej nižji kot v letu 2021, ko je znašal 3,08 milijarde evrov, in sicer predvsem zaradi nižjih izdatkov, povezanih s covidom-19. Brez upoštevanja neposrednega učinka teh odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je bil državni proračun v letu 2022 praktično izravnan, primanjkljaj je znašal 60 milijonov evrov, navaja fiskalni svet.
S sprejetim proračunom za leto 2023 pa je predvideno občutno poslabšanje. Tako imenovani očiščeni primanjkljaj naj bi znašal okoli 1,5 milijarde evrov, kar bi bilo podobno kot leta 2020, čeprav naj bi bili prihodki v enakem obdobju višji za okoli 4,4 milijarde evrov.
Izdatki, povezani s covidom-19, so po podatkih fiskalnega sveta lani znašali 864 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije pa 5,656 milijarde evrov. Pomemben del lanskih odhodkov predstavljajo stroški dela v zdravstvu (144 milijonov evrov), ki v veliki meri niso neposredno povezani z epidemijo in bodo bremenili državni proračun tudi v prihodnje, navaja fiskalni svet.
Za blažitev draginje okoli 1,6 milijarde evrov
Učinek ukrepov za blažitev draginje na državni proračun je v letu 2022 znašal 470 milijonov evrov, skupaj vsi ukrepi okoli 740 milijonov evrov. S sprejemom dodatne zakonodaje decembra, katere ocenjeni učinek presega sicer obsežno predvideno rezervo za ta namen v proračunu za 2023, naj bi do sedaj sprejeti ukrepi za blažitev draginje z vplivom na državni proračun letos znašali okoli 1,6 milijarde evrov.
Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 po navedbah fiskalnega sveta izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos 18,5-odstotna. »To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju V predhodnih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti,« opozarja fiskalni svet.
Poudarja še, da bi bilo treba - glede na to, da naj bi imel v predlaganem spremenjenem okviru ekonomskega upravljanja EU osrednjo vlogo srednjeročni javnofinančni okvir - v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.
