Ameriški trg poslovnih nepremičnin, ki je izjemno občutljiv za spremembe obrestnih mer, se trenutno sooča z velikimi pritiski, zaradi česar se pojavljajo dodatni pozivi k hitrejšemu znižanju obrestnih mer. Višanje obrestnih mer je povzročilo znatne padce cen poslovnih nepremičnin, pri čemer razmere dodatno zaostrujejo posledice pandemije, narasli stroški dela in energije ter slabša zasedenost pisarniških, počitniških in drugih poslovnih prostorov. Prvo tveganje za sistemski šok torej predstavlja ravno ameriški trg poslovnih nepremičnin, saj bo pri teh v naslednjih dveh letih zapadlo več kot bilijon dolarjev posojil, kar prinaša veliko tveganje zlasti za manjše in srednje velike banke, ki v svojih knjigah vodijo stare (visoke) cene poslovnih nepremičnih, ki so zdaj lahko v težavah. Manjše, srednje velike in večje banke z manj kot 250 milijardami dolarjev sredstev so bolj ranljive zaradi večje izpostavljenosti, manjših rezerv in manj kapitala za absorbiranje izgub kot velike banke, ki imajo nad 250 milijard dolarjev sredstev, so izračunali pri The Conference Board.
Če pride do večjih izgub pri teh posojilih, bi to lahko predstavljalo nevarnost za sistemski šok, saj bi kreditni krč ali celo propad več srednje velikih in manjših bank negativno vplival na celotno gospodarstvo. Višji stroški financiranja znižujejo že tako izjemno občutljive cene na trgu poslovnih nepremičnin in zmanjšujejo povpraševanje. Te so imele predhodno zaradi nizkih obrestnih mer visoke cene. To je tudi eden izmed razlogov za večje, 0,5-odstotno znižanje obrestnih mer. Ostaja pa vprašanje, ali bo Fed dovolj hiter pri zniževanju obrestnih mer, in če bo, ali ga ne bo nato prehitela povrnitev inflacije. Ne nazadnje so se cene nafte, predvsem zaradi slabšega povpraševanja na Kitajskem, od letošnjega aprila že dodobra znižale, a tudi te lahko začnejo rasti, še posebej ob nižjih obrestnih merah.
Opazovalci tako dobimo občutek, da Fed hodi po tanki vrvi, saj bi lahko nedavni krepak dvig obrestnih mer v razmeroma kratkem časovnem obdobju, po skoraj desetletju izjemno nizkih obrestnih mer, pustil posledice na enem ali več mestih v finančnem sistemu (v smislu maksime »ni zastonj kosila«). Te posledice lahko predstavljajo veliko tveganje, če se z njimi ne upravlja ustrezno. Fed, ki si prizadeva ohraniti »polno« zaposlenost in doseči tako imenovani mehki pristanek, bo ob soočanju z inflacijo zagotovo pozorno spremljal tveganja na ameriškem trgu komercialnih nepremičnin in se nanje verjetno odzval.
Fed sicer za leto 2024 pričakuje 2-odstotno gospodarsko rast in nižjo, 2,3-odstotno inflacijo. Odločitev o znižanju obresti ni bila enotna – ena članica odbora je podpirala manjše znižanje. Fed načrtuje, da bodo obrestne mere v prihodnjih letih počasi še naprej padale. Trgi so po znižanju obrestnih mer ta teden reagirali previdno, saj velika znižanja obresti pogosto napovedujejo recesijo. Ključno bo, kako bo Fed v prihodnjih mesecih usklajeval nadaljnja znižanja obrestnih mer, da bi ohranil gospodarsko rast in stabilnost na trgu dela, hkrati pa se izognil večjim pretresom.
