O problematiki so razpravljali tudi na kadrovskih dnevih Mercatorja, kjer so pripravili okroglo mizo z naslovom Zdravje - skupna skrb zaposlenih, delodajalcev in države. Generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar pravi, da imamo v Sloveniji na področju absentizma velike težave, saj ta enormno narašča. In kateri so razlogi za to? "Vprašanje je, ali so delavci v trenutni situaciji sploh zainteresirani, da bi kaj spremenili, zdravniki želijo biti všečni pacientom, zato jim gredo nasproti in s tem povzročajo težave delodajalcem, slednji pa zanemarjajo pristop k samemu delavcu na njegovem delovnem mestu. Ravno nezadovoljstvo na delovnem mestu pa je največji vzrok za absentizem," razlaga Remškar in nadaljuje, da medicina dela vsekakor potrebuje nov zagon, saj je slabo definirana, zato se v praksi pogosto pojavljajo napake. Pri tem poudarja, da je zniževanje bolniških obvezno, kljub vsemu pa je to le eden izmed mehanizmov za izboljšanje razmer.
"Kriza, ki je tu in se bo še nadaljevala, prinaša vse več bolniškega staleža, ki v Sloveniji sicer vsa leta niha," pravi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin in ob tem dodaja, da so razlogi za bolniške, daljše od 30 dni, "lažje" bolezni. Fakin je prepričan, da je napačen tudi pristop Slovencev do dela, saj večina delo obravnava kot prisilo in nimajo naboja pozitivizma, da bi delo potekalo lažje. Po njegovem je tudi zelo malo podjetij, ki bi poudarjala pomembnost medsebojnih odnosov, prav psihično nasilje, ki nastane na delovnem mestu, pa je eden ključnih dejavnikov za bolniški dopust. "Slovenci imamo kulturo bega v bolniški stalež," je še dejal Fakin. Z njim se strinja tudi Nada Zupan z Ekonomske fakultete, ki pravi, da je potrebno razmisliti, zakaj greš na bolniški dopust. Prepričana je, da bi za rešitev problematike naraščajočih bolniških izostankov z dela morali najprej morali naučiti reševati konflikte na delovnem mestu, poleg tega pa je pri zdravju treba opozarjati tudi na preventivo, na primer oddih delavcev v zdraviliščih. "To je kar naenkrat postalo boniteta, od katere je treba plačati davke. Nesprejemljivo je pristati na takšno obdavčitev," je prepričana Zupanova.
Malce drugačen pogled na problematiko pa ima glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar. Meni namreč, da statistika ne pove vsega. "Naša zdravstvena zakonodaja ne govori o podrobnostih. V splošnem govori o tem, da imamo pravico do zdravega življenjskega okolja, kamor spada tudi delovno okolje. Ko pa govorimo o zdravju na delu, govorimo tudi o dejavnikih, ki vplivajo na zdravstveno stanje na delovnem mestu," je pojasnil Brezovar in nadaljeval, da ima večina vodij zelo malo znanja in izkušenj iz zakonodaje, še manj pa načel vodenja. "V kapitalizmu je prijaznost in delavnost premalo, treba je biti tudi učinkovit. Odpuščanje in prelaganje dela na preostale zaposlene je pogosta praksa, a ljudje tega dodatnega dela ne zmorejo opravljati," poudarja Brezovar in opozarja, da imajo inšpektorji na terenu zaradi tega tudi veliko primerov kršitev delovnega časa. "Normalni delovnik je 40 ur na teden, nadure so dovoljene le v izjemnih primerih. Če torej zaposleni dela v tem času ne more opraviti, pomeni, da ima delodajalec premalo kadra," je odločen Brezovar.
