Postavlja se vprašanje, koliko bo nižja mesečna anuiteta obroka posojila ter kaj se bo dogajalo z delnicami, nepremičninami in trgom dela. Po junijskem spustu ključnih obrestnih mer za 0,25 odstotne točke jih je Evropska centralna banka (ECB) včeraj ponovno znižala. Z namenom, da ukroti inflacijo, jih je od julija 2022 do oktobra 2023 povišala desetkrat. V prihodnjem tednu bo obrestne mere predvidoma znižala tudi ameriška centralna banka (Fed). Tokrat gre za obratni proces intervencij centralnih bank v obrestne mere kot leta 2022; takrat jih je najprej znižal Fed, štiri mesece zatem pa še ECB. Depozitna obrestna mera ECB za sredstva bank pri centralnih bankah se je znižala za 0,25 odstotne točke in po novem znaša 3,50 odstotka. Glavna obrestna mera za refinanciranje se je znižala za 0,60 odstotne točke, na 3,65 odstotka. Za toliko se je znižala tudi obrestna mera za posojila čez noč, ki po novem znaša 3,9 odstotka. Obrestne mere Feda za zdaj znašajo od 5,25 do 5,50 odstotka, po napovedih pa naj bi se v prihodnjih dneh znižale od 0,25 do 0,5 odstotne točke.
»Temeljne obrestne mere centralnih bank se znižujejo, ker trenutna gospodarska slika to omogoča. Za takšne odločitve je bilo ključno znižanje inflacije. Z znižanjem nominalnih obrestnih mer se ob nižajoči inflaciji ohranjajo nizke realne obrestne mere, s čimer centralne banke spodbujajo gospodarsko aktivnost. Če tega ne bi naredile, bi se ob nižajoči inflaciji realne obrestne mere povišale,« je pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec. Po njegovih besedah bodo dinamiko zniževanja obrestnih mer centralne banke prilagajale trenutni in pričakovani gospodarski situaciji. »Pričakujemo lahko več zaporednih znižanj obrestnih mer, vendar postopoma, konservativno. Pred vsakim znižanjem obrestnih mer se bodo prepričale, ali je inflacija dovolj nizka in stabilna.« Tudi dr. Mojmir Mrak, profesor z ljubljanske ekonomske fakultete, meni, da bodo centralne banke previdne, zato ne bodo hitro zniževale obrestnih mer. »Svetovno okolje je zelo nepredvidljivo – geopolitična tveganja so zelo visoka. Če se bodo razmere na Bližnjem vzhodu zaostrile in se bo povišala cena nafte, se bo inflacija, s tem pa tudi obrestne mere, spet povišala.«
Nadaljevanja zniževanja obrestnih mer na oktobrski seji ECB, ki bo potekala v prostorih Banke Slovenije, verjetno še ne bo. Po ocenah Bloomberga je nadaljevanje zniževanja obrestnih mer verjetnejše decembra. Številni ugledni ekonomisti, ki jih je pred dnevi anketiral Bloomberg, menijo, da bo ECB do konca leta 2025 obrestne mere znižala vsako četrtletje za 0,25 odstotne točke, s čimer bo depozitna obrestna mera tedaj znašala 2,25 odstotka. Po prejšnjih napovedih naj bi bila ta raven dosežena šele v drugem četrtletju leta 2026.
Po besedah predsednice ECB Christine Lagarde bo letna inflacija nad dvoodstotnim ciljem najverjetneje vztrajala še pretežni del prihodnjega leta. Proti ciljni vrednosti naj bi se začela odločneje gibati v drugi polovici leta 2025. Po zadnjih napovedih ECB bo v letošnjem letu povprečna inflacija znašala 2,5 odstotka, po marčevskih pa naj bi bila 2,3-odstotna. Za prihodnje leto so v ECB napoved povišali z dveh na 2,2 odstotka, napovedi za leto 2026 pa ostajajo nespremenjene, v višini 1,9 odstotka.
Tokrat ne na negativna območja
In do kod bi ECB in Fed lahko zniževala obrestne mere? V primeru, da bosta ameriško in evropsko gospodarstvo začeli kazati usihanje aktivnosti, če bodo na borzah večje korekcije cen navzdol, če se bo realno premoženje znižalo, to pa bo učinkovalo na povpraševanje in potrošnjo, se bodo v ZDA, kjer je povezava med premoženjem in potrošnjo izrazitejša, obrestne mere kar precej znižale, je ocenil Polanec. Po njegovih pričakovanjih pa se ne bodo zniževale do negativnih območij, kjer so bile pred zadnjim valom povečevanja, čez čas pa bi se lahko znižale do enega odstotka.
Z znižanjem obrestnim mer bi se lahko donosi na delnice povišali, vendar bo to odvisno tudi od razvoja gospodarske aktivnosti. »Načeloma znižanje obrestnih mer pozitivno vpliva na vrednosti delnic, poleg tega pa na tečaje vplivajo tudi višine dobičkov in povpraševanje na trgu. Če gospodarska aktivnost nazaduje in višina dobičkov pada, pričakovanja pa so bila, da bodo dobički stagnirali, lahko vrednost delnic pade,« je dejal Polanec. Ob tem je poudaril, da je v času gospodarske krize oziroma večjega zmanjševanja gospodarske aktivnosti denar tisti, ki bolj varuje pred tveganji, saj nima možnosti, da bi povzročal kapitalsko izgubo.
Dobrodošlo za trg dela
Podobno kot pri delnicah je tudi gibanje cen nepremičnin odvisno od več dejavnikov. »Na eni strani so dohodki in premoženje gospodinjstev, na drugi strani pa višina obrestnih mer, zaradi načina financiranja nakupov nepremičnin. Znižanje nominalnih obrestnih mer bi lahko spodbudilo povpraševanje po posojilih, sploh tistih s spremenljivo obrestno mero, če se ljudje na dolgi rok še zadolžujejo na takšen način,« je dejal Polanec. Po njegovih besedah je zniževanje obrestnih mer za slovenski trg dela dobrodošlo zaradi gospodarske situacije v Nemčiji. »Kar nekaj slovenskih podjetij je neposredno in posredno vezanih na VW in nemško avtomobilsko industrijo, zato bi v nekaterih delih slovenskega gospodarstva lahko prišlo do umirjanja oziroma do zmanjševanja zaposlenosti.«
