Postavlja se vprašanje, koliko bo nižja mesečna anuiteta obroka posojila ter kaj se bo dogajalo z delnicami, nepremičninami in trgom dela. Po junijskem spustu ključnih obrestnih mer za 0,25 odstotne točke jih je Evropska centralna banka (ECB) včeraj ponovno znižala. Z namenom, da ukroti inflacijo, jih je od julija 2022 do oktobra 2023 povišala desetkrat. V prihodnjem tednu bo obrestne mere predvidoma znižala tudi ameriška centralna banka (Fed). Tokrat gre za obratni proces intervencij centralnih bank v obrestne mere kot leta 2022; takrat jih je najprej znižal Fed, štiri mesece zatem pa še ECB. Depozitna obrestna mera ECB za sredstva bank pri centralnih bankah se je znižala za 0,25 odstotne točke in po novem znaša 3,50 odstotka. Glavna obrestna mera za refinanciranje se je znižala za 0,60 odstotne točke, na 3,65 odstotka. Za toliko se je znižala tudi obrestna mera za posojila čez noč, ki po novem znaša 3,9 odstotka. Obrestne mere Feda za zdaj znašajo od 5,25 do 5,50 odstotka, po napovedih pa naj bi se v prihodnjih dneh znižale od 0,25 do 0,5 odstotne točke.