Evropski delniški trgi so v ponedeljek zjutraj utrpeli nekoliko višje padce, pri čemer je indeks DAX padel za dva odstotka, saj se energetska kriza zaostruje in skrbi glede resnejše recesije naraščajo. Gazprom je v petek popoldne razveljavil svoj načrt za nadaljevanje pretoka po plinovodu Severni tok in ga zaprl za nedoločen čas, sklicujoč se na nujnost vzdrževalnih del.

V ponedeljek zjutraj so cene zemeljskega plina ponovno poskočile nad 280 evrov za megavat. Naraščajoče cene energije lahko samo prispevajo k inflaciji, ki je v evroobmočju že rekordno visoka in se hitro približuje dvomestnim številkam. Ta je na primer v Sloveniji že dosegla ta mejnik, s tem ko je v avgustu znašala 11 odstotkov. Vse to dodatno pritiska na Evropsko centralno banko (ECB), da ukrepa, in oblikovalci monetarnih politik naj bi se v četrtek odzvali z drugim, velikim zvišanjem obrestnih mer. Številni analitiki pričakujejo povišanja temeljnih obrestnih mer za 75 bazičnih točk. Lahko še navedemo, da je zdaj šestmesečni euribor že pri 1,29 odstotka, medtem ko je bil ta še v začetku julija negativen, lanskega avgusta pa se je gibal pri –0,5 odstotka.

Ponedeljkov pritok makroekonomskih podatkov je pokazal na nadaljevanje umirjanja oziroma krčenja gospodarske aktivnosti v Evropi. Julija se je maloprodaja v območju evra znižala za 0,9 odstotka v medletni primerjavi. Kompozitni indeks ​PMI (S&P Global Composite PMI) za območje evra je avgusta padel na 48,9 točke, kar pomeni krčenje gospodarske aktivnosti avgusta v Evropi. V nemškem gospodarstvu je drugo četrtletje zaradi vojne v Ukrajini minilo dokaj manj rožnato kot v ZDA. Podjetjem, zajetim v nemškem indeksu DAX, se je v drugem kvartalu v medletni primerjavi dobiček znižal za 11 odstotkov, medtem ko so ameriška podjetja pridobila. Visoka rast cen v nemški industriji znižuje marže v Nemčiji in kaj kmalu se lahko zgodi, da bodo na račun visoke rasti potrošniških cen sčasoma nemškim podjetjem začeli upadati še prihodki. Ob vsem tem smo včeraj bili priča zasedanju Opec+, kjer so se odločili, da bodo z oktobrom zmanjšali količine načrpane nafte za 100.000 sodov na dan, kar sicer predstavlja zgolj 0,1 odstotka globalne potrošnje. Kljub temu pa je bil to ob Gazpromovem zaprtju pretoka zadosten signal za včerajšnjo več kot triodstotno podražitev nafte.

Na domačem trgu je s koncem avgusta s svojim polletnim poslovnim izidom zelo razveselila Luka Koper, ki je zabeležila rekordno prvo polletje tako po dobičku kot po prihodkih. Dobiček na delnico se je zvišal kar na tri evre, medtem ko je v lanskem primerljivem obdobju znašal 1,18 evra. Luka Koper sicer že dalj časa vodi stabilno dividendno politiko. V zadnjih osmih letih je v povprečju izplačala 1,17 evra na delnico na leto. To glede na ceno v času pisanja pomeni petodstotni dividendni donos na leto. Glede na globalne razmere v transportni industriji lahko pričakujemo, da bo Luki Koper tudi v drugi polovici leta uspelo zadržati višjo raven dobičkonosnosti. To se bo najverjetneje prevedlo v krepko višje dividendno izplačilo v prihodnjem letu.