Kljub pozitivnim vidikom umetne inteligence je ena izmed ključnih pomanjkljivosti njena visoka poraba energije. Orodja umetne inteligence temeljijo na obsežnih jezikovnih modelih, ki na podlagi vnešenih parametrov samodejno sklepajo in izvajajo naloge. Ti modeli, vključno z dobro znanim ChatGPT, delujejo v podatkovnih centrih, ki so veliki porabniki energije. Po nekaterih zmernih ocenah naj bi poraba podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike do leta 2030 dosegla raven 606 TWh, kar bi predstavljalo dvanajst odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v ZDA.
Podatkovni centri so namreč pravi Goljat v porabi energije, saj temeljijo na neprekinjeni rabi električne energije 24 ur na dan, 7 dni v tednu, skozi vse leto. Kljub velikim investicijam v zeleni prehod, tako v EU kot v ZDA, obnovljivi viri energije verjetno ne bodo zadoščali za zadostitev naraščajočega povpraševanja po električni energiji. Pretekli teden smo lahko prebrali skrb zbujajoč podatek v 398-stranskem poročilu ameriškega Urada za energetiko (EIA), ki je povišal ocene svetovne potrošnje premoga za šest odstotkov do leta 2030. Čeprav se to zdi zanemarljivo, bi to povečanje pomenilo dodatek, enakovreden današnji celotni porabi premoga na Japonskem, ki je šesta največja porabnica premoga na svetu.
Povečanje povpraševanja po čisti energiji pozorno spremljajo tudi vodilna podjetja, ki razvijajo orodja umetne inteligence. Microsoft je pred mesecem dni podpisal pogodbo za ponovni zagon jedrske elektrarne 3 Mile Island, ki jo upravlja Constellation Energy. Partnerstvo v vrednosti 800 milijonov dolarjev letno bo omogočilo, da bo obnovljeni reaktor letno proizvedel več kot 800 MWh brezogljične energije, ki bo v celoti namenjena podatkovnim centrom podjetja Microsoft. Nedavno je javnost zaznala tudi novico o partnerstvu med družbo Amazon in podjetjem X-Energy ter med družbo Alphabet in podjetjem Kairos Power. Obe podjetji, X-Energy in Kairos Power, sta zagonski družbi, ki razvijata inovativne tehnologije za vzpostavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev, katerih uvedba je načrtovana že do leta 2028.
Jedrska energija je v zadnjih mesecih doživela pravo renesanso, kar opažamo tudi v Sloveniji. Vzpostavitev novih modularnih reaktorjev in ponovni zagon starih jedrskih elektrarn nista zgolj odgovor na povečano povpraševanje po električni energiji, temveč tudi na širšo potrebo po brezogljični energiji.
Ali je brezogljična jedrska energija, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu, res najboljša rešitev za trajnostno energetsko prihodnost, in če je, ali bomo nove kapacitete nuklearne energije zagotovili v pravem času?
