Medtem ko so podporniki nadaljnjega izkoriščanja jedrske energije v Sloveniji precej kritični do energetskega prehoda zgolj z obnovljivimi viri energije, češ da tak prehod pod mizo podaljšuje slovensko odvisnost od (uvoženega) zemeljskega plina, pa precej manj in neradi govorijo o plinu in novih plinskih kapacitetah, ki bi jih država potrebovala, če bomo zgradili drugi blok Jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Zakonodaja namreč sistemskemu operaterju prenosnega omrežja, družbi Eles, nalaga, da v primeru nenadnega izpada katere izmed nacionalnih proizvodnih enot poskrbi, da državljani tega ne občutimo. Zato mora Eles ves čas zagotavljati tako imenovane terciarne sistemske rezerve, ki jih lahko aktivira v primeru izpada recimo jedrske elektrarne ali bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) in tako zagotovi nemoteno oskrbo z elektriko v državi.
Zakonodaja od sistemskega operaterja zahteva, da ves čas zagotavlja rezervo moči, »s katero mora pokriti izpad največje proizvodne enote« (trenutno TEŠ 6). Hkrati določa, da so lahko take sistemske rezerve zgolj enote, ki so sinhronizirane v omrežje in na polni moči v največ petnajstih minutah. Take enote so plinski bloki. Večja ko je največja nacionalna elektrarna, več sistemskih rezerv mora Eles zagotavljati. To pomeni, da bo moral v primeru gradnje JEK 2, ki naj bi po zadnjih napovedih dosegal od 1100 do 1600 megavatov moči, Eles zagotoviti neprimerno več sistemske rezerve, kot je zagotavlja danes. »Trenutno takih proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji ni,« je jasen prvi mož Elesa Aleksander Mervar. V primeru gradnje JEK 2 bomo torej morali nedvomno zgradili vsaj še kak plinski blok ali dva.
Zakup rezerv plačamo državljani
Čeprav bi moral Eles po zakonodajni zahtevi že zdaj v vsakem trenutku zagotavljati sistemske rezerve v moči, enaki moči največje državne proizvodne enote, to pomeni v moči TEŠ 6 (542 megavatov), Eles trenutno tega ne zagotavlja. Leta 2014 je namreč Slovenija s Hrvaško in Bosno in Hercegovino podpisala sporazum o delitvi rezerve v regulacijskem bloku, ki določa, da je delež, ki ga mora Eles zagotoviti za pokrivanje največjega izpada na območju Slovenije, Hrvaške in Bosne, 250 megavatov. »Če leta 2014 ne bi podpisali omenjenega sporazuma – zanj smo si prizadevali več kot leto dni – bi morali zagotavljati rezervo v višini moči na pragu TEŠ 6, kar je 542 megavatov, kar pomeni 292 megavatov moči več, kot jih zagotavljamo danes,« je potrdil Aleksander Mervar. Sistemske storitve preko omrežnine seveda plačamo državljani. »Ta dodatni zakup bi za Eles pomenil dodatnih 14 milijonov evrov stroškov na leto. Ob tem bi se morale tarife za uporabo prenosnega omrežja povečati za 15 odstotkov,« je dodal Mervar.
Nedvomno pa se bodo zahteve za zakupljene rezerve povečale, če bomo v Sloveniji zgradili JEK 2, ki naj bi imel po besedah generalnega direktorja Gen energije Dejana Paravana razpon moči nekje med 1100 in 1600 megavati. »Če bo omenjeni sporazum ostal v veljavi v trenutni obliki, bo za blok velikosti 1100 megavatov Eles primoran zagotoviti 703 megavate rezerve do izteka življenjske dobe (prvega bloka, op. a.) NEK. Po zaprtju NEK leta 2043 se bo naš delež še dvignil in bo znašal 763 megavatov, torej dodatnih približno 361 do 421 megavatov. Za blok 1600 megavatov bi skladno s trenutnim sporazumom o delitvi rezerv potrebovali 1153 megavatov – torej dodatnih približno 811 megavatov rezerve,« opisuje Mervar.
Kje bi stali plinski bloki?
Ker tako velikih proizvodnih enot – plinskih blokov – v državi nimamo, jih je treba predvideti hkrati z gradnjo NEK 2, je jasen Mervar. »Zagotovo bo treba zgraditi nove proizvodne vire,« pravi.
Primerni lokaciji sta denimo Termoelektrarna Šoštanj in nekdanja Termoelektrarna Trbovlje. Obe sta že povezani s primernimi daljnovodi. Toda osnutek posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki sicer zgolj bežno omenja zagotovitev novih proizvodnih enot za sistemske rezerve, ne predvideva katere od teh lokacij, pač pa lokacijo Termoelektrarne Brestanica. To pa je po besedah Mervarja spet povezano z dodatnimi vlaganji. Če bi bila izbrana Termoelektrarna Brestanica, bi bilo treba zgraditi še novo stikališče in daljnovod moči 400 kilovatov. Investitor v te nove plinske bloke bo domnevno tisti, ki bo investitor v NEK 2, Eles pa bo zakupoval rezervno moč, je dodal. Trenutno je edini predvideni investitor v JEK 2 družba Gen energija, v vodstvu pa so že večkrat poudarili, da sami te investicije ne zmorejo, zato bodo gotovo vključili še kakšnega soinvestitorja. JEK 2 naj bi stal okoli 10 milijard evrov. Koliko bi stal morebiten nov plinski blok, ni jasno.
Nedvomno pa je jasno, da bi za omrežnino več plačevali državljani. »Po trenutnih cenah bi se pri zakupu dodatnih sistemskih rezerv v primeru gradnje JEK 2 moči 1100 megavatov Elesu letni stroški sistemskih storitev povečali za 19 milijonov evrov, kar bi pomenilo povečanje tarif za uporabo prenosnega sistema za 20 odstotkov. Letni zakup približno 800 megavatov sistemskih rezerv bi pomenil dodatne stroške sistemskih storitev v višini 38 milijonov evrov, tarife za uporabo prenosnega omrežja pa bi se morale povečati za 40 odstotkov,« je izračunal Mervar, ki hkrati poudarja, da zagotavljanje zadostne sistemske rezerve v Sloveniji ni samo problem Elesa, ampak »slovenske elektroenergetske razvojne politike«.
