Centralni banki Rusije in Kitajske (pa tudi Indija in Turčija) sta v zadnjem obdobju med največjimi kupci zlata. Omenjene države naj bi želele lastne rezerve ameriških dolarjev zamenjati z zlatom. Povpraševanje po zlatu je tako višje kot kadar koli v zadnjih petinpetdesetih letih, ko so evropske centralne banke leta 1967 množično kupovale zlato od ZDA. Prejšnji mesec so svetovni finančni investitorji kupili 673 ton zlata, samo v lanskem tretjem četrtletju 400 ton, kar je bilo največ v posamičnem četrtletju po letu 2000. To se je poznalo pri ceni zlata, ki je v mesecu dni v ameriških dolarjih na unčo zlata (trenutna cena je 1926 ameriških dolarjev) poskočila za sedem odstotkov, v zadnjih šestih mesecih pa za skoraj 13 odstotkov. Ta cenovni skok je nekoliko omilila rast vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, kajti evro je v zadnjih mesecih v primerjavi z ameriško denarno valuto pridobil skoraj desetino vrednosti.
Rusi ne poročajo o rezervah
v zlatu
Po nekaterih podatkih naj bi Rusija proizvedla okrog 300 ton zlata na leto, a ga sama odkupi zgolj 50 ton. Ob aktualnih sankcijah Zahoda mora Moskva proizvedeno razliko prodati na tuje. Je pa pomenljiv podatek, da je kmalu po začetku vojne v Ukrajini februarja lani ruska centralna banka nehala poročati o svojih rezervah zlata, s čimer se je zameglila prava situacija na trgu zlata. Sta pa kitajska centralna banka (1980 ton rezerv v zlatu) in Turčija (517 ton rezerv v zlatu) močno dokupovali zlato v zadnjih mesecih lanskega leta, verjetno tudi Rusija, kar ne bi bilo presenetljivo. Posredno bi tako pomagali financirati vojno Rusije v Ukrajini.
Lojze Kozole, analitik v Iliriki BPH, je poudaril, da trg v zadnjem času pripisuje višjo verjetnost pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala stopnjo dvigovanja obrestnih mer: »To med drugim zvišuje ceno zlata, saj ima zlato negativno korelacijo z gibanjem obrestnih mer. Nižja stopnja zategovanja Fedove monetarne politike, kot je še bilo nedavno pričakovano, poviša ceno zlatu, delnicam in oslabi dolar, to pa zlato naredi še bolj privlačno. Svoje prispevajo ostra geopolitična trenja in različne krize – od recesijskih bojazni zaradi draginje in krepko rastočih obrestnih mer do podnebnih in prehranskih kriz.«
Zlato je menjalno sredstvo, za katero se verjame, da tudi v najbolj ekstremnih razmerah ne razočara. Karakteristike zlata omogočajo, da je eno od sredstev menjave, kjer je tveganje nasprotne stranke domala ničelno. »Zato je smiselno, da centralne banke, kot sta centralni banki Rusije in Kitajske, delež zlata v svojih rezervah ob pričakovanih povišanih globalnih tveganjih povečujeta,« meni Kozole. Dodaja, da to ne pomeni, da bo zlato zamenjalo dolar pri menjavi različnih dobrin in pri rezervah teh centralnih bank. Rusija in Kitajska bosta namreč še naprej potrebovali dolarje, kajti v ZDA je ustvarjeno kar nekaj dobrin in storitev, ki imajo visoko dodano vrednost in jih vsi potrebujemo, zanje pa moramo odšteti dolarje.
Zlato primerno za vse krize
Kako je torej lahko zlato primerno kot naložba za centralne banke, podjetja in posameznike, če pa ne prinaša letnega donosa (dividend, obresti)? »Za centralne banke je dobro imeti v rezervi zlato kot potencialno sredstvo menjave, ki je bolj neodvisnega tipa. Za primer navedimo, da tudi če se državo izključi iz sistema Swift, to dejanje zlata kot sredstva menjave ne prizadene, medtem ko je prednost lažjega plačevanja z dolarji in evri ob tem zmanjšana. Zlato ima kot menjalno sredstvo, posebej v času sistemskega šoka, nekaj zanimivih lastnosti. Zato ima zlato v naložbenem portfelju bodisi fizičnih bodisi pravnih oseb vlogo stabilizatorja portfelja, saj se cene zlata ob različnih sistemskih šokih gibljejo v nasprotni smeri v primerjavi z delnicami, medtem ko imajo v dobrih oziroma mirnih časih nizko nihajnost,« je povedal Kozole in sklenil, da so krize in sistemski šoki, kot je bila gospodarsko-finančna kriza leta 2008 ali pandemija koronavirusa, podpirali cene zlata. In tako bo tudi v prihodnjih krizah.
