»Investicije države v gradbeništvo se ohlajajo, zaradi napovedi o nizki gospodarski rasti se znižujejo tudi aktivnosti v zasebnem sektorju. Po zdajšnjih ocenah bi se lahko gradbeni sektor letos ohladil za četrtino do tretjino,« je poudaril Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pri GZS.
Po njegovih pojasnilih je realizacija v gradbenem sektorju lani znašala okoli 8,33 milijarde, leto pred tem pa približno sedem milijard evrov. Ob tem fizična realizacija gradbenih del ni sledila rasti prihodkov in je bila približno enaka kot leta 2021. Od vseh prihodkov jih je bilo okoli 75 odstotkov ustvarjenih z nizko gradnjo. V celotni panogi gradbeništvo je bilo lani ustvarjenih 340 milijonov evrov čistega dobička, predlani pa 210 milijonov, pri čemer je bila rast v veliki meri posledica inflatornih gibanj. Dodana vrednost na zaposlenega v gradbeništvu se je lani povečala za 3000 evrov, na 41.115 evrov.
Po Fickovih besedah si gradbinci ne želijo, da bi se ponovile razmere po izbruhu finančne krize leta 2008, ko je država naložbe v gradbeništvo ustavila: »Neprimerno bi bilo, da bi se gradbeništvo, ki je zelo močen gospodarski multiplikator, državo pa je v veliki meri reševalo v času covidne krize, tako ohladilo, da bi prišlo do krčenja panoge in posledično do propada podjetij. V gradbeništvu je lani kar 24 odstotkov podjetij poslovalo z izgubo.«
Nekateri projekti, kot je gradnja tretje razvojne osi, so po opozorilih Ficka popolnoma zastali. »Podjetja, ki so člani ZGIGM, nas opozarjajo, da od Direkcije RS za infrastrukturo prejemajo dopise, da se zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev gradnja številnih projektov zaustavlja. Kontinuiteta del obstaja pri gradnji železniške infrastrukture, ki se v veliki meri financira z evropskimi sredstvi.«
Gradnja prometne in energetske infrastrukture, je nadaljeval Ficko, v Sloveniji zamuja za 15 let. »Širitve prometne infrastrukture ni. Vsi se zanašamo na to, da bo tovorni promet kar sam skočil na železnice, vendar nadgradnja železniške infrastrukture ne daje rezultatov,« je dodal Ficko.
Država počasi zapira pipico
Po besedah predsednika uprave podjetja Pomgrad Iztoka Polaniča po lanskih zahtevnih časih, ko so se gradbinci spopadali z naraščajočimi stroški energentov in materialov, novih državnih naročil ni. »Še več, za nekatere projekte, ki smo jih že začeli izvajati, smo od Direkcije RS za infrastrukturo prejeli obvestilo, da naj jih ustavimo in gradbišče vrnemo v prvotno stanje. Namesto da bi se ukvarjali z razvojem in izzivi gradbeništva ter gospodarstva, od katerega je odvisno gradbeništvo, se država ukvarja s številnimi nepotrebnimi idejami,« je povedal Polanič. Skupina Pomgrad je lani ustvarila okoli 140 milijonov evrov prihodkov.
Tudi Edo Škufca, član uprave novomeškega CGP, ki je lani ustvaril okoli 232 milijonov prihodkov, je pojasnil, da je gradbeništvo v zadnjem letu in pol utrpelo veliko škodo zaradi nepredvidenih podražitev materialov, pri čemer so bile praktične vse pogodbe sklenjene s fiksno ceno, medtem ko je bila splošna inflacija kriva za dvig stroškov dela, česar ni bilo mogoče v celoti prenesti na končnega uporabnika. »V letošnjem letu pa je zaznati bistven upad investicij v infrastrukturo, zlasti v državne ceste. Zaradi negotovih razmer podjetja investirajo bolj previdno oziroma zamikajo investicije. Naložbe v stanovanjsko gradnjo potekajo s približno enakim tempom, vendar je zaznati precejšnje znižanje števila izdanih gradbenih dovoljenj, kar daje slutiti, da se trg ohlaja,« je pojasnil Škufca.
Ivan Cajzek, direktor podjetja GIC Gradnje, je povedal, da se globalni pritisk zaradi visokih obrestnih mer in inflacije nekoliko čuti, poleg tega pa država počasi zapira pipico. »Za državo izvajamo dva projekta: pri enem smo prejeli navodilo za upočasnitev tempa, pri drugem pa še nismo niti začeli del. Dokler se inflacija in obrestne mere ne bodo znižale, se bodo aktivnosti zniževale, saj je denar postal dražji,« je dejal Cajzek. Skupina GiC Gradnje je lani ustvarila okoli 92 milijonov evrov prihodkov.
Prvi mož podjetja Kolektor GPG Kristjan Mugerli je poudaril, da je zaznati upad investicijske dejavnosti zaradi višanja stroškov investicij in zniževanja aktivnosti določenih državnih naročnikov. V preteklem letu je skupina Kolektor Construction skupaj ustvarila več kot 400 milijonov prihodkov, od tega Kolektor CPG okoli 240 milijonov evrov.
Po besedah Blaža Miklavčiča, direktorja in lastnika podjetja GH Holding, ki je lani ustvarilo okoli 76 milijonov evrov prihodkov, je v nasprotju s cestami gradnja železniške infrastrukture v polnem teku. Ker je podjetje specializirano za signalizacijska in telekomunikacijska dela, GH Holding sodeluje pri vseh železniških projektih v Sloveniji.
Zlato pravilo
Po prepričanju Mugerlija bi morala država v gradbeništvu delovati bolj stabilno in konsistentno. »Smotrno bi bilo, da bi javna podjetja (Dars, Luka Koper, Eles, Gen, Slovenske železnice ...), ki niso proračunski uporabniki, v težjih časih več investirala v gradbene projekte. Z nadaljevanjem gradnje tretje osi bo del potrebnih naložb zagotovljen, kar bo prispevalo h gospodarski rasti. Zaradi načrtovanega zelenega prehoda bi bile smiselne tudi večje naložbe v energetsko omrežje,« je dejal Mugerli. Po pojasnilih Škufce se je država v zadnjih letih poskušala držati tako imenovanega zlatega pravila, kar pomeni, da je s količino investicij vplivala na stabilnost trga: »Kadar zasebni investitorji vlagajo več, država vlaga manj, in obrnjeno, s čimer se poskuša panogo ubraniti pred visokimi nihanji.« Ker je gradbeništvo tretja najmočnejša panoga v državi, bi bilo modro, da se na ravni države vzpostavi ustrezen dialog, ki bi omogočil koristi za vse. Velik napredek bi bil že, če bi na enem od ministrstev vzpostavili direktorat, kot ga imajo nekatere manjše panoge,« je dodal Škufca.
