Danes, 12. septembra, bodo potekale avkcije 3-, 6- in 12-mesečnih državnih zakladnih menic. Naslednje avkcije 3-, 6- in 18-mesečnih zakladnih menic se bodo zvrstile 10. oktobra. Menice so tipično diskontirani vrednosti papirji s krajšo ročnostjo v primerjavi z obveznicami, ki imajo ta čas več kot 3-odstotno letno donosnost.
Za vlagatelje, ki so iskali zanimive donose ob nižjem tveganju, so kratkoročne državne menice po desetletju ponovno privlačna možnost. Kratkoročne državne menice so običajno izdane z namenom kratkoročnega financiranja različnih projektov ali uravnoteženja proračuna države. V zadnjem desetletju, ko so obrestne mere ostajale rekordno nizke in celo negativne, so bile donosnosti na te menice nizke, kar je mnoge vlagatelje odvračalo od teh naložb.
Vendar pa se je v zadnjem času pojavila sprememba, ki postavlja državne menice spet v središče pozornosti. Donosnosti na državne menice so namreč začele rasti, kar jih dela bolj atraktivne za vlagatelje. Povečanje donosnosti državnih menic je posledica sprememb monetarne politike centralnih bank in gospodarskih razmer, ki so vodile do zvišanja obrestnih mer.
Čeprav so tipično manj donosne v primerjavi z nekaterimi drugimi naložbami, kot so delnice, so njihove donosnosti zdaj bolj konkurenčne, kot so bile še nedavno. Kratke ročnosti državnih menic so njihova ključna prednost, kar omogoča vlagateljem večjo prožnost pri reinvestiranju sredstev, ko začnejo obrestne mere naraščati. Skratka, zaradi krajše dobe zapadlosti so kratkoročne menice manj občutljive za spremembe obrestnih mer v primerjavi z dolgoročnimi obveznicami.
Obrestne mere in s tem tudi donosnosti na menice bodo povišane, dokler se inflacija v območju evra ne umiri. Ta se v tem letu umirja, a je še krepko nad ciljno dvoodstotno mero Evropske centrale banke. Območje z evrom pri aktualni 6,4-odstotni brezposelnosti meri rekordno močan trg dela, zaradi česar lahko pričakujemo nadaljevanje pritiskov na povišanje plač, kar bo bolj ali manj podpiralo cene v storitvenih dejavnostih. Kitajska, ki je v zadnjih 20 letih odigrala ključno vlogo pri globalni gospodarski rasti, se zdaj spopada z izzivi deflacije. Izvoz in uvoz upadata. Kitajske oblasti želijo z različnimi spodbujevalnimi politikami izboljšati situacijo. Če se bo upad nadaljeval, bi to lahko povzročilo upad cen surovin. Dokler bo evropski trg dela ostal stabilen, je manj verjetno, da bi morebiten upad na Kitajskem in v cenah surovin hitro povzročil upad osnovne inflacije oziroma jedrne inflacije v evrskem območju. Odčitek jedrne inflacije (angl. Core CPI Index) namreč ne vključuje bolj nihajočih cen hrane in energentov. Torej, kljub morebitnemu upadu na Kitajskem in padcu cen surovin se to ne bo avtomatično preneslo v nižje potrošniške cene storitev v Evropi, kar želi ECB zdaj doseči z višjimi obrestmi. Zgodba glede inflacije je zaradi specifičnih značilnosti Evrope, predvsem slabe demografije, še vedno negotova, medtem ko se zdi, da se jedrna inflacija, ki jo centralne banke pozorno spremljajo, ne bo tako zelo hitro znižala, saj imamo stabilen trg dela, ki še naprej podpira cene storitev. To pa pomeni, da nas po trenutnih pričakovanjih čaka prej podaljšano obdobje povišanih obrestnih mer in donosov na državne menice in obveznice v Evropi.
