Na globalnih delniških trgih je april minil v upanju, da bo ameriška centralna banka (Fed) kmalu končala agresivno zaostrovanje denarne politike, k čemur so prispevale nedavne bančne težave v ZDA in v Evropi. Posledično so sinhrono pridobili globalni delniški trgi, izjema ni bila niti borza v Ljubljani. Domači delniški trg je letos tako pridobil že 18 odstotkov, medtem ko je osrednji ameriški indeks S&P500 pridobil »le« 3,2 odstotka, računano v evrih. Domači indeks SBITOP se je letos odrezal bolje tudi od glavnine evropskih borznih indeksov.

Na domačem trgu smo bili v zadnjem času v obdobju objav letnih poročil domačih velikih borznih podjetij in predlogov višine izplačil dividend. Najprej smo bili priča predlogom dividend Krke, Save Re in Triglava. Pri prvih dveh sta predlagani dividendni izplačili nominalno višji kot lani, medtem ko je pri Triglavu predlog v skladu z njihovo dolgoletno dividendno politiko. Navedene dividende domačih borznih družb predstavljajo približno šestodstotni donos glede na aktualne cene delnic. Še višjo dividendno donosnost pa si je obetati pri NLB, kjer napovedujejo izplačilo v višini 5,5 evra na delnico, kar glede na borzni tečaj v času pisanja pomeni več kot 7,8-odstotni dividendi donos. Za nameček so pri NLB pred kratkim še izboljšali predvidevanja glede poslovanja 2025.

Pozitivno je z dividendo presenetil tudi Petrol, ki bo izplačal 0,7 evra dividende na delnico, in to kljub težavnemu letu 2022, ki so ga zaznamovale nekatere lanskoletne odločitve vlade. Za letos načrtujejo 117,1 milijona evrov čistega poslovnega izida oziroma 2,81 evra na delnico, kar pomeni, da lahko že v prihodnjem letu (in v naslednjih) pričakujemo krepko izboljšano dividendo, kar za aktualno ceno delnic na trgu pomeni privlačen dolgoročnejši dividendni donos.

Luka Koper, ki je lani doživela izjemno poslovno leto, je napovedala dividendo v višini 2,5 evra na delnico, kar je prispevalo k visoki rasti tečaja. Pri trenutni ceni delnice 28,7 evra to za letos pomeni 8,7-odstotni dividendni donos.

Za podjetja, katerih delnice trgujejo na trgu, ni dobro, da s spreminjanjem dividendne politike negativno presenetijo delničarje. Poleg storitev in/ali izdelkov borzno podjetje namreč prodaja tudi svoje delnice, ker si navsezadnje želi na trgu pridobiti čim boljše pogoje financiranja svoje operativne dejavnosti. Če zanemarimo davčni vidik, lahko rečemo, da če podjetje posluje stabilno, ima malo dolga in se nahaja v bolj »tradicionalnem« sektorju gospodarstva, je prav, da izplača delničarjem čim višjo dividendo, sploh v časih višje inflacije. 

Priporočamo