V primerjavi z ameriškim dolarjem je evro pred kratkim padel na najnižjo raven v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer je v letošnjem letu izgubil že približno desetino vrednosti. Potem ko je bilo v torek za evro mogoče dobiti 1,0235 dolarja, kar je po poročanju ameriškega poslovnega medija Bloomberg predstavljalo najnižjo raven po decembru 2002, se je padanje evra v sredo nadaljevalo, včeraj pa se je na mednarodnih trgih z dolarjem trgovalo že v znesku 1,018 za evro.
Medtem ko je Bloomberg v ponedeljek ocenjeval, da obstaja 46-odstotna verjetnost, da se bo vrednost dolarja od konca letošnjega leta izenačila z evrom, je v torek svojo oceno povečal na 60 odstotkov. V ugledni japonski finančni instituciji Nomura so za Bloomberg ocenili, da bi se za evro že prihodnji mesec lahko prejelo manj kot en dolar.
V iskanju zaslužkov
Profesorju z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmirju Mraku se zdi realna možnost, da se bo vrednost dolarja v primerjavi z evrom v kratkem povečala na 1:1. »Ameriška centralna banka dosti hitreje povečuje obrestno mero, zato se kapital v ZDA usmerja hitro. Logično je, da se valuta države, kamor priteka denar, v tem primeru dolar, krepi. Če se dolar krepi, evro slabi,« je dejal Mrak. Kdaj bi se lahko povečevanje vrednosti dolarja v primerjavi z evrom ustavilo, je težko napovedovati. »Gibanje tečajev je predvsem posledica dinamike sprejemanja odločitev centralnih bank. Smer je pri vseh enaka, dinamika pa je v območju evra precej počasnejša kot drugje. V primeru, da bo Evropska centralna banka (ECB) v prihodnjih mesecih obrestno mero precej povečevala, se bo stanje verjetno stabiliziralo,« je dejal Mrak.
Na nominalni devizni tečaj dolarja lahko gledamo kot na neke vrste naložbo. Ta naložba je odvisna od tekočih in prihodnjih pričakovanih obrestnih mer v območju evra in ZDA, je povedal profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec. Če se obrestne mere razlikujejo bolj, bo tudi dinamika deviznega tečaja močnejša. »Trenutno lahko opazujemo višje trenutne nominalne obrestne mere v ZDA v primerjavi z evrskim območjem, predvsem zaradi hitrejše in odločnejše reakcije na zatečeno inflacijo. Ameriška centralna banka je ključno obrestno mero pričela dvigovati že marca 2022 in jo junija dvignila na 1,75 odstotka, medtem ko ECB šele napoveduje dvig obrestne mere v tem mesecu. To je precejšnja razlika, ki nakazuje na trajnejše razlike v obrestnih merah in posledično podražitev dolarja,« je dejal Polanec. Dodal je, da osnova tega procesa, ki mu rečemo arbitražni proces, predstavlja odtok kapitala, ki išče zaslužke v obliki višjih nominalnih obrestnih mer, iz Evrope v ZDA. Ta proces lahko traja, dokler bodo obstajale razlike v tekočih in pričakovanih prihodnjih obrestnih merah med območjem evra in ZDA.
Rast ameriškega
povpraševanja v Evropi
Ker se cene nafte oblikujejo v dolarjih, aktualna valutna gibanja pomenijo, da bo treba plačevati za sod nafte več, je pojasnil Mrak. Polanec je poudaril, da slabost krepitve dolarja v primerjavi z evrom denimo pomeni, da se za območje evra dražijo cene nafte in bi se lahko odrazile v višji inflaciji. »Zdajšnje spremembe tečaja evra glede na dolar ustvarjajo dodaten pritisk na prilagoditve obrestnih mer ECB. Potem ko bo ECB začela zniževati inflacijo z dvigi obrestne mere, bo s tem ustvarjala ravnotežje tudi na deviznih trgih,« je povedal Polanec.
Po drugi strani pa, nadaljuje Polanec, povečevanje vrednosti dolarja glede na evro pomeni, da Evropa za Američane že dolgo ni bila tako poceni, kar bo spodbujalo njihovo dodatno povpraševanje po evropskih izdelkih in storitvah. Tako lahko posredno pričakujemo pozitiven vpliv na povpraševanje po slovenskih izdelkih, bodisi neposredno za podjetja, ki izvažajo v ZDA, bodisi posredno prek evropskih podjetij, ki izvažajo v ZDA in imajo slovenske dobavitelje. V nasprotju s kapitalskimi tokovi, ki imajo krajši odziven čas, so dogajanja na teh realnih trgih počasnejša, je dodal Polanec. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je v minulem letu izvoz blaga v ZDA povečal za skoraj 35 odstotkov, na 757 milijonov evrov, medtem ko je bilo iz ZDA uvoženo za slaba 202 milijona evrov blaga, kar z letom pred tem predstavlja padec za dobrih 15 odstotkov.
Glavnino svetovnih poslov se opravi v dolarjih, prav tako je delež dolarja v svetovnih deviznih rezervah še vedno dominanten. »V zadnjih nekaj letih letih se je nekoliko znižal, vendar ne na račun kitajskega juana, kot je pogosto mišljeno, temveč na račun nekaterih valut razvitih držav, kot so kanadski dolar, švedska krona in švicarski frank,« je dejal Mrak. V svetu ima evro neko težo, vendar ima od zadnje finančne krize dalje težave, da bi se uveljavil kot svetovna valuta, kar pomeni, da ga, kot devizne rezerve, ne držijo tretje države zunaj območja evra, saj so do evra skeptične.
Naraščanje valutnega ščitenja
Nihanja valut se lahko v bilancah podjetij izražajo v milijonskih zneskih. V Novi Ljubljanski banki (NLB) so pojasnili, da se podjetja, ki poslujejo s tujino, vse bolj zavedajo, da lahko valutno tveganje bistveno vpliva na njihovo poslovanje in dobiček. Največ poslovanja s tujino poteka ravno v ameriških dolarjih, ta pa je v zadnjih mesecih precej pridobil glede na evro. Podjetja se torej vse bolj zavedajo težav, ki jih lahko imajo zaradi negotovih razmer na trgu in povečane volatilnosti.
Zanimanje za valutno ščitenje narašča iz leta v leto, najbolj pri valutnem paru evro-dolar, v zadnjem času pa se povečuje povpraševanje po ščitenju drugih valut, kot so britanski funt, švicarski frank in japonski jen, so pojasnili v NLB: »Najpogosteje se podjetja odločajo za ščitenje z valutnimi terminskimi posli, pri katerih fiksirajo tečaj za določen znesek in na določen dan, kar pomeni, da imajo na tak način tečaj vnaprej znan.« Podjetjem, ki poslujejo s tujino in prejemajo ali plačujejo blago v dolarjih, v NLB priporočajo, da se pozanimajo, kateri od instrumentov, ki so na voljo za ščitenje pred valutnim tveganjem, bi bil zanje najustreznejši. S temo bodo svoje poslovanje pravočasno zaščitili pred valutnim tveganjem.
V Petrolu so pojasnili, da na sredozemski borzi gorivo v celoti kupujejo v dolarjih, zato se posledično ščitijo pred valutnim tveganjem. V Geoplinu pa so povedali, da zemeljskega plina ne plačujejo v dolarjih.
